denacionalizacija - vračanje kmetijskih zemljišč - odškodnina za podržavljeno premoženje
Glede na to, da je vlagatelj za denacionalizacijo pri prvostopnem organu podal izjavo, da valorizirane odškodnine, ki znaša 37% vrednosti podržavljenih zemljišč, ni pripravljen vrniti, se denacionalizacijskemu upravičencu vrne le toliko zemljišča, kolikor znaša razlika med vrednostjo podržavljenega zemljišča in vrednostjo ob podržavljenju dane odškodnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje med pooblaščencem in sodnikom pristojnega sodišča
Če je odvetnik ene od strank zakonec enega od sodnikov krajevno pristojnega sodišča, je to le razlog za izločitev.
odgovornost za škodo, ki je nastala pri uporabi javnega dobra - upravljalec javnega dobra
Za presojo odgovornosti za škodo, ki je nastala pri uporabi javnega dobra je odločilno, kdo je upravljalec javnega dobra, kdo opravlja gospodarsko javno službo, s katero se zagotavlja trajna in nemotena uporaba javnega dobra.
Sklep občinskega sveta, s katerim je odločeno, da bo občina prodala zemljišče osebi pod pogojem, da bo na tem zemljišču prenehalo javno dobro, ni upravni akt in ne drug akt, katerega zakonitost se presoja po upravnem pravu in je izpodbijani sklep akt razpolaganja. Zoper tak akt ni dopustna tožba v upravnem sporu, zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 1. odstavka 75. člena ZUS razveljavilo in tožbo zavrglo.
V tem primeru do pravnomočnega končanja postopka, torej do popolnega prenehanja litispendence v določeni stvari, še ni prišlo. Po stališču izpodbijanega sklepa naj bi se postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka, zaradi česar že zato ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 384. člena ZPP.
Zzavar člen 25. ZUS člen 4, 4/1, 34, 34/1-4.ZustS člen 24.
zavarovalni nadzor - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja - postopek sodnega varstva - pravni interes za tožbo
Tožnici dovoljenje za opravljanje funkcije članice uprave ni prenehalo na podlagi izpodbijane odločbe. Iz navedenega izhaja, da tudi morebitna odprava izpodbijane odločbe ali njena sprememba ne bi izboljšala tožničinega pravnega položaja, zato za vložitev tožbe nima pravnega interesa.
odvzem dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji - prepoved manipulacije
Določbe ZTVP-1, ki zadevajo odvzem dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, niso kaznovalne norme (glej 10. točko odločbe Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-249/03-13). Subjektivni element očitanih dejanj se zato ne ugotavlja po enakih standardih kot v kaznovalnem pravu.
Očitano ravnanje zadeva posredovanje tožeče stranke pri trgovanju z delnicami M. v krajšem časovnem obdobju (od 30.12.1999 do 11.1.2000). Pri vsakem poslu so bili ali kot prodajalci ali kot kupci udeleženi vzajemni skladi, ki jih upravlja A. Celotno ravnanje tožeče stranke je zato treba presojati kot celoto. Čeprav morda pri posameznem poslu ni neposrednega dokaza za ugotovitev, da je bil dogovorjen med njihovimi udeleženci prav zato, da bi se ustvarila napačna informacija o ceni ali o prometnosti delnice M., pa pogled na celotno poslovanje z delnicami M. pokaže prav tako sliko. Za tako sklepanje govorijo poleg vsega že povedanega tudi ponavljajoči (enaki) vzorci trgovanja, predvidljivost zaporedja poslov (npr. najprej dvig cene in nato njeno ohranjanje) in pa dejstvo, da je bila prav tožeča stranka odločilni borzni posrednik z delnico M.. Kapitalska povezanost, opisana v 10. točki je dodaten indic, ki govori v prid takemu zaključku.
dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe - predstavitev kandidata
Tožena stranka je dovolj konkretno in prepričljivo pojasnila razloge za zaključek, da je tožnik na predstavitvi s svojimi odgovori ni uspel prepričati, da ima jasno strategijo, in da pozna konkretne ukrepe za odpravo ponavljajočih se pomanjkljivosti, na katere opozarjajo revizijska poročila. Vrhovno sodišče se zato strinja, da so podani razlogi za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja iz 5. odstavka 86. člena ZTVP-1.
spor o pristojnosti - splošna krajevna pristojnost - izbira pristojnosti - stalno prebivališče - začasno prebivališče
Toženčeva pridobitev začasnega prebivališča ne privede do prenehanja krajevne pristojnosti sodišča po kriteriju toženčevega stalnega prebivališča, temveč daje tožeči stranki možnost izbire, ali bo tožbo vložila v kraju stalnega ali začasnega prebivališča toženca. Tožnica je to pravico izbire izkoristila z vložitvijo tožbe pri sodišču, ki je (tudi) splošno krajevno pristojno za sojenje in ki za odklonitev svoje pristojnosti spričo določbe prvega odstavka 47. člena ZPP ni imelo podlage.
URS člen 22, 25.ZKP člen 344, 344/1, 344/2, 395, 395/1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - pravica do pritožbe - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave
Pritožbeno sodišče mora pritožbo vsebinsko obravnavati tako, da se opredeli do tistih pritožbenih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena. Pri tem pa ni nujno, da je odgovor na navedbe stranke vedno izrecen, saj je v določenih primerih tudi iz drugih navedb v obrazložitvi razvidno, da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in jih obravnavalo. Sodišče pa se ni dolžno opredeliti do očitno neutemeljenih ali nerelevantnih navedb stranke.
Sodišče mora zaradi spremembe obtožbe (1. odstavek 344. člena ZKP) prekiniti glavno obravnavo le v primeru, če gre za takšno vsebinsko spremembo obtožbe, da je obtožencu potreben določen čas za pripravo obrambe. V konkretnem primeru pa je očitno, da sprememba obtožbe, ki je pomenila le redukcijo obtoženega očitka, tega ni narekovala.
brezplačna pravna pomoč - izločitev odvetnika - upravni spor - pravni interes za sprožitev upravnega spora - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči izkazuje pravni interes za vložitev tožbe, s katero izpodbija izbiro odvetnika, postavljenega za izvajanje brezplačne pravne pomoči.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23063
URS člen 29, 29/1-1. EKČP člen 6, 6/3-b.ZKP člen 439, 439/2, 439/3.KZ člen 133, 133/1.
lahka telesna poškodba - skrajšani postopek - vročitev obtožnega predloga - primeren čas za pripravo obrambe
Vročitev obtožnega predloga na način, ki je določen v 3. odstavku 439. člena ZKP, je procesno dejanje sodišča, ki se mu sicer obdolženec lahko odpove, če je na glavni obravnavi na opustitev vročitve pravočasno opozorjen. Takšna odpoved mora biti izrecna in jasna ter zabeležena v zapisniku o glavni obravnavi in nanjo ni mogoče sklepati na podlagi obdolženčevih nadaljnjih ravnanj v postopku.
Navedba, da je obsojenec proti oškodovancu zapeljal z namenom, da se izogne plačilu parkirnine, se nanaša zgolj na motiv, ki je obsojenca vodil k storitvi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ, in ni nujna sestavina opisa tega kaznivega dejanja.
Odlok o najnižji zavarovalni vsoti, ki ne sledi hiperinflaciji, ne uresničuje namena zakona. Tak odlok je treba zato razlagati v skladu z zakonodajalčevim namenom.
razveza zakonske zveze - vzgoja in varstvo otroka - dolžnost preživljanja - višina preživnine - določitev stikov z otrokom - otrokova korist
Glede na priporočilo izvedencev o čim pogostejših stikih je v največjo otrokovo korist, da potekajo stiki mladoletnega otroka z očetom (poleg stikov med tednom) tudi vsako drugo soboto ali nedeljo, torej dvakrat na mesec.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje s predsednikom pritožbenega sodišča
Ožje sorodstveno razmerje zakonite zastopnice mladoletnih tožnikov s predsednikom pritožbenega sodišča je tehtna okoliščina za določitev drugega sodišča.
dovoljenost revizije - navadno sosporništvo - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Nediferencirana vrednost spora, v primeru navadnih sospornikov, ne zadošča in je glede dovoljenosti revizije položaj strank v takšnem primeru enak, kot če vrednost sploh ne bi bila navedena.
Ob ostalih ugotovljenih okoliščinah zgolj dejstvo, da obtoženec še ni bil obsojen in ni v drugem kazenskem postopku, nima takšne teže, da bi bil podlaga za odreditev hišnega pripora namesto odreditve pripora.