ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 35, 35/1. ZUS člen 72, 72/2, 72/3, 72/5, 73.
azil - redni postopek - preganjanje - utemeljen subjektivni strah pred preganjanjem
Če prosilec za azil ne izkaže utemeljenega subjektivnega strahu pred preganjanjem iz razlogov po ZAzil v izvorni državi, mu ni mogoče dodeliti azila; prav tako mu azila ni mogoče podeliti, če za to ne izkaže posebnih humanitarnih razlogov. Za preganjanje v smislu ZAzil pa gre, če so osebi v izvorni državi zaradi vere, rase, narodnosti, politične pripadnosti ali pripadnosti določeni družbeni skupini trajno in sistematično kršene temeljne človekove pravice zaradi pomanjkanja zaščite države.
ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 112, 112/6. ZUS člen 16, 21, 21/3.
pravočasna pritožba - vloga, vezana na rok - vloga, poslana nepristojnemu sodišču
Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti tožnika, ki nima pooblaščenca iz 3. odstavka 86. člena oziroma 3. odstavka 87. člena ZPP ali očitni pomoti vložnika.
ZAzil člen 1, 1/3, 29, 33, 39. ZUS člen 77, 77/2-2, 77/2-3.
azil - zaslišanje prosilca za azil - neskladne izjave prosilcev - ugotavljanje dejanskega stanja - upravni spor - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Ponovnega ugotavljanja in razčiščevanja očitno neverodostojnih izjav prosilcev v upravnem postopku, ki ga je izvedla tožena stranka, določbe 29. in 33. člena Zazil po mnenju pritožbenega sodišča namreč ne dopuščajo ob izkazani neverodostojnosti teh izjav, ki izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS17730
ZAzil člen 35, 35/2, 39, 39/3.ZUP člen 9, 9/3. ZUS člen 25, 25/3-3.
azil - očitno neutemeljena prošnja - seznanitev prosilca za azil s poročili, pridobljenimi v azilnem postopku - načelo zaslišanja stranke
Pospešeni postopek iz 2. odstavka 35. člena ZAzil je po svoji pravni naravi skrajšani upravni postopek, v katerem organ odloči le na podlagi vloge prosilca. Ker pa je tožena stranka odločitev oprla tudi na poročila o stanju v prosilčevi izvorni državi in teh poročil ni predložila prosilcu, je tožena stranka storila bistveno kršitev upravnega postopka. Take kršitve pa sodišče ne more sanirati z opravo obravnave.
že pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Sodišči nižjih stopenj nista odločali o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno. Odločali sta o zahtevku, o katerem je sicer že bilo sojeno, pa je sodba o tem bila razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo odločanje.
ZvojD člen 62, 62a, 62/2.ZPP člen 343, 343/3, 352.
napotitev na obvezno služenje vojaškega roka - služenje vojaškega roka samo na podlagi prostovoljne odločitve - tožena stranka - pravni interes
Glede na to, da se določbe 2. odstavka 62. člena ZVojD v delu, ki se nanaša na napotitve na obvezno služenje vojaškega roka, več ne izvajajo in je napotitev na služenje vojaškega roka možna samo na podlagi prostovoljne odločitve, prenehalo pa je tudi obvezno izvajanje zdravniških pregledov nabornikov, tožena stranka nima več pravovarstvene potrebe v tem upravnem sporu.
Zzavar člen 25. ZUS člen 4, 4/1, 34, 34/1-4.ZustS člen 24.
zavarovalni nadzor - dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave - zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja - postopek sodnega varstva - pravni interes za tožbo
Tožnici dovoljenje za opravljanje funkcije članice uprave ni prenehalo na podlagi izpodbijane odločbe. Iz navedenega izhaja, da tudi morebitna odprava izpodbijane odločbe ali njena sprememba ne bi izboljšala tožničinega pravnega položaja, zato za vložitev tožbe nima pravnega interesa.
odvzem dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji - prepoved manipulacije
Določbe ZTVP-1, ki zadevajo odvzem dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, niso kaznovalne norme (glej 10. točko odločbe Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-249/03-13). Subjektivni element očitanih dejanj se zato ne ugotavlja po enakih standardih kot v kaznovalnem pravu.
Očitano ravnanje zadeva posredovanje tožeče stranke pri trgovanju z delnicami M. v krajšem časovnem obdobju (od 30.12.1999 do 11.1.2000). Pri vsakem poslu so bili ali kot prodajalci ali kot kupci udeleženi vzajemni skladi, ki jih upravlja A. Celotno ravnanje tožeče stranke je zato treba presojati kot celoto. Čeprav morda pri posameznem poslu ni neposrednega dokaza za ugotovitev, da je bil dogovorjen med njihovimi udeleženci prav zato, da bi se ustvarila napačna informacija o ceni ali o prometnosti delnice M., pa pogled na celotno poslovanje z delnicami M. pokaže prav tako sliko. Za tako sklepanje govorijo poleg vsega že povedanega tudi ponavljajoči (enaki) vzorci trgovanja, predvidljivost zaporedja poslov (npr. najprej dvig cene in nato njeno ohranjanje) in pa dejstvo, da je bila prav tožeča stranka odločilni borzni posrednik z delnico M.. Kapitalska povezanost, opisana v 10. točki je dodaten indic, ki govori v prid takemu zaključku.
dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe - predstavitev kandidata
Tožena stranka je dovolj konkretno in prepričljivo pojasnila razloge za zaključek, da je tožnik na predstavitvi s svojimi odgovori ni uspel prepričati, da ima jasno strategijo, in da pozna konkretne ukrepe za odpravo ponavljajočih se pomanjkljivosti, na katere opozarjajo revizijska poročila. Vrhovno sodišče se zato strinja, da so podani razlogi za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja iz 5. odstavka 86. člena ZTVP-1.
ZPP člen 25, 25/2, 49, 191, 191/1-1.ZIZ člen 15, 100.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - prebivališče dolžnika - materialno sosporništvo
V primeru dveh dolžnikov, ki sta materialna sospornika, je v izvršbi zoper oba dolžnika krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za enega izmed njiju.
dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek za dodelitev stvari v solastnini - zavrženje revizije
Zakon za postopek za delitev stvari v solastnini revizije ne predvideva. Zato ta ni dovoljena zoper noben sklep, ki je bil izdan v takšnem postopku, razen izjeme po tretjem odstavku 384. člena ZPP.
ukrep tržnega inšpektorja - reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov - dovoljene izjeme pri reklamiranju
Namen ZOUTI je zmanjševanje porabe tobačnih izdelkov in preprečevanje njihovih škodljivih vplivov za zdravje ljudi. Zato je treba dovoljene izjeme pri reklamiranju tobaka in tobačnih izdelkov razlagati restriktivno.
upravni spor - nedovoljena pritožba - pravni interes
Tožnik ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo upravnega sodišča, s katero je sodišče ugodilo njegovi tožbi in odločbo tožene stranke odpravilo ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Ker je tožnik s tožbo uspel in bo morala tožena stranka ponovno odločati o njegovi pritožbi, si tožnik svojega položaja ne more izboljšati.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Uradni zaznamek o obvestilih, ki jih je osumljenec dal policiji, se je nahajal v spisu tudi, ko je bil opravljen prvi narok za glavno obravnavo, na katerem pa obsojenec in njegova zagovornica s sklicevanjem na to podlago nista zahtevala izločitev obravnavajoče sodnice. V poznejši fazi rednega postopka sta bila glede vložitve take zahteve prekludirana, zato obsojenec z zatrjevanjem te procesne kršitve ne more biti uspešen niti z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Sodišče ni kršilo pravic obrambe, s tem ko je zavrnilo predlog za neposredno zaslišanje tujih državljanov, zasačenih v obsojenčevem tovornem vozilu. Navedenih oseb namreč ni bilo mogoče najti.
ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja počitniškega objekta brez gradbenega dovoljenja
Ker sta tožnika objekt zgradila brez gradbenega dovoljenja, jima je gradbena inšpekcija pravilno izrekla ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1. Iz podatkov v upravnih spisih pa je nedvomno razvidno, da v zadevi ne gre za enostavni objekt, za katerega po ZGO-1 zadošča le lokacijska informacija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS08925
ZOR člen 154, 200.ZDR člen 45, 45/3.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dokazni standard - obrnjeno dokazno breme - spolno nadlegovanje - podlage odškodninske odgovornosti - nastanek škode - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Prvi del določbe 3. odstavka 45. člena ZDR pomeni uvedbo znižanega dokaznega standarda (izkazanost domneve z navedbo ustreznih dejstev), drugi del pa uvaja pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu, ki sodi v sfero materialnega prava in ga že iz tega razloga ni mogoče uporabiti retroaktivno, medtem ko bi uporaba neustreznega dokaznega standarda sicer lahko imela za posledico procesno kršitev. Vendar je s prehodno določbo 223. člena ZDR določeno, da se postopki uveljavljanja in varstva pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, uvedeni pred dnem uveljavitve tega zakona, dokončajo po predpisih, ki so veljali in se uporabljali do uveljavitve tega zakona. Dejstvo, da v postopku odločanja na prvi in drugi stopnji niso bile upoštevane določbe 45. člena ZDR, ne more imeti torej nobenih pravno upoštevnih posledic - ne na procesnopravnem niti na materialnopravnem področju.
Obveznost povračila škode lahko zajema le tisto škodo, ki je v vzročni zvezi s škodljivim dejstvom. Dokler pa zatrjevano škodljivo dejstvo sploh še ni ugotovljeno, tudi ni možno ugotavljanje obsega iz škodljivega dejstva izvirajoče škode, niti vzročne zveze med škodljivim dejstvom in škodo kot elementov, s katerimi je začrtan okvir odškodninske obveznosti. Vnaprejšnje omejevanje tožničinega upravičenja do odškodnine neodvisno od konkretnega škodljivega dejstva - torej tudi za primer, da to sploh ne bi bilo ugotovljeno - je materialnopravno zmotno, saj bi pomenilo upoštevnost neke "že obstoječe škode" kot izhodišča za zmanjšanje obsega njene odškodninske terjatve do vsakokratnega potencialnega odškodninskega zavezanca.
Razlogi iz izpodbijane sodbe, da tožnica ni upravičena do višje odškodnine, bi lahko bili podvrženi preizkusu glede na razmere in stanje ob sojenju na prvi stopnji, vendar imajo nujno za posledico odmik od tega načela za presojo ustreznosti pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo spričo ponovnega odločanja o višini na prvi stopnji v ponovljenem postopku, ki utegne biti časovno odmaknjeno v nepredvidljivo daljno prihodnost (če bi se izkazalo, da je zahtevek po podlagi utemeljen) in ko ne bi več bilo možno glede na razmere ob ponovnem sojenju razlogovati, da tožnica ob pravilni uporabi materialnega prava ne bi bila upravičena do višje odškodnine.