ukrep urbanističnega inšpektorja - nezakonita gradnja stanovanjske hiše - dokončanje inšpekcijskega postopka po določbah ZUN
Glede na to, da v tem primeru ne gre za gradnjo iz 3. odstavka 3. člena ZGO-1, na katero bi se navedena odločba Ustavnega sodišča nanašala, se predmetni inšpekcijski postopek zato konča po določbah ZUN. Ker se izvršena gradnja ne da uskladiti z lokacijskim dovoljenjem, je urbanistična inšpekcija tožniku pravilno izrekla ukrep po 4. odstavku 75. člena ZUN.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - nepreciziran zahtevek v vloženi zahtevi
Če sta oba organa zahtevo obravnavala kot zahtevo glede vsega premoženja in je bilo tudi iz predloženih dokazil razvidno, da je takšna tudi volja vlagateljice zahteve, ni utemeljen ugovor, da je bilo odločeno brez oziroma mimo zahteve.
ZPP člen 2. ZDSS člen 75, 75/2. ZVGLD člen 59.URS člen 23, 23/1, 42.
zahteva za varstvo zakonitosti - izključitev iz lovske družine - nadaljevanje postopka pred rednim sodiščem - ukinitev samoupravnih sodišč - pravica do sodnega varstva - pravica do združevanja
Ker ZDSS v prehodnih določbah ni uredil, na kakšen način se postopki, ki so bili začeti pred samoupravnimi sodišči, nadaljujejo pred rednimi sodišči (kar bi bilo sicer racionalno), je tožnik tisti, ki mora dati predlog za nadaljevanje postopka pred rednim sodiščem. Dokler tega ne stori, redno sodišče o varstvu njegove pravice ne more odločati (prim. 2. člen ZPP).
zasliševanje prič - privilegirane priče - svaštvo do tretjega kolena - izvenzakonski partner - odpoved pričanju - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev dokaznega predloga za zaslišanje priče - očividci kaznivega dejanja
Če se sodišču nalaga načelna dolžnost da izvede predlagane dokaze, je takšna zahteva smiselna le, če se tudi stranki na drugi strani naloži odgovornost za ustrezno skrbno ravnanje v zvezi z izvršitvijo pravice. To se pravi, da mora stranka navesti dokazovanju katerih dejstev bo tak dokaz služil. Vendar pa v primeru, če gre za neposredno pričo, po naravi stvari ni potrebno posebej navajati, kaj bo ta priča izpovedala, saj že iz same navedbe, da je očividec dejanja, nedvomno izhaja, da bo pričala o tistih konkretnih okoliščinah in dejstvih, ki jih je neposredno zaznala oziroma videla.
vloge - kaznovanje za razžalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku - svoboda izražanja
Če zagovornik formalno obrambo v kazenskem postopku uresničuje (tudi) tako, da ostale udeležence žali, omalovažuje, jim očita osebno nepoštenost, tendencioznost, elementarno pomanjkanje strokovnih referenc, osebnostnih kvalitet in podobno, ali je žaljiv tudi do sodišča, je njegovo ravnanje nedopustno in terja izrek sankcije po 78. členu ZKP.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zastaranje - zastaralni rok
V zvezi z zahtevki za vrnitev zaplenjenega premoženja je treba uporabiti petletni zastaralni rok (371. člen ZOR), ker pravnomočna sodba o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja vzpostavlja obligacijsko razmerje med upravičencem in zavezancem za vrnitev premoženja.
sprememba vrste rabe zemljišča - stranka v postopku - lastnik oziroma uporabnik zemljišča
V postopku ugotavljanja spremembe vrste rabe zemljišča ima položaj stranke le lastnik oziroma uporabnik tistega zemljišča, na katerega se nanaša ugotovljena sprememba. V tem postopku nima položaja stranke lastnik sosednjega zemljišča, če se posestne meje njegovega zemljišča niso spremenile.
S sklepanjem, da obdolženec predvsem zaradi svojih psihičnih težav in stalnih kofliktov s sosedi, to je z družino R., predstavlja nepredvidljivo osebo, ki je sposobna brez najmanjšega povoda ponoviti oziroma dokončati kaznivo dejanje, je priporni razlog ponovitvene nevarnosti dovolj natančno opredeljen.
KZ člen 222, 222/1. Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov člen 6, 7, 7/3-c, 10.ZON člen 25.
kazniva dejanja zoper premoženje - nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravne znamenitosti - ogrožena živalska vrsta - vnos ogrožene živalske vrste v Slovenijo
S tem ko je v opisu kaznivega dejanja po 1. odstavku 222. člena KZ kot vir mednarodnega prava, ki prepoveduje prinašanje ogrožene živalske vrste, navedena Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (MKVERZ), ni točna ugotovitev, da opis dejanja ne navaja mednarodnega predpisa, ki prepoveduje vnos zaščitenih ptic.
Odgovor na vprašanje, ali je vnos zaščitenih vrst ptic v Slovenijo dopusten in pod kakšnimi pogoji, dajejo določbe 6. in 7. člena MKVERZ in 25. člena ZON, torej le z dovoljenjem ministrstva, pristojnega za okolje, kadar je to sploh pravno dopustno.
ZKP člen 331, 331/2, 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11.
nedovoljeni dokazi - glavna obravnava - navzočnost prič na glavni obravnavi
Navzočnost oseb, ki bi lahko bile priče, na glavni obravnavi ne le da ni obvezna, ampak je načeloma celo nedovoljena pri izvajanju dokazov, dokler taka oseba ni zaslišana (2. odstavek 331. člena ZKP).
URS člen 37, 37/2.ZKP člen 155a, 371, 371/1-8, 371/1-11.
nedovoljeni dokazi - posebni preiskovalni ukrepi - tajno policijsko delovanje - tajno policijsko sodelovanje - navidezni odkup - pravica do zasebnosti
Če policija zbira informacije o kaznivem dejanju določene ali določljive osebe s tajnim policijskim sodelavcem oziroma tajnim policijskim delavcem, čeprav niso za to izpolnjeni pogoji, na nezakonit način s kršitvijo 2. odstavka 37. člena URS poseže v nedotakljivost zasebnosti takšne osebe, zato se sodna odločba na tako pridobljene dokaze ne more opirati.
Oseba ne pridobi statusa tajnega policijskega sodelavca že z vpisom v register pri Ministrstvu za notranje zadeve. Zgolj odredba preiskovalnega sodnika v konkretnem primeru je tista, ki predstavlja normativno podlago za začetek in način delovanja pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov.
kršitev osebnostnih pravic - čast in dobro ime - tisk - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
V primeru, da je tožnikova pravica (katere kršitev naj bi predstavljala podlago posežnikove odškodninske obveznosti) v koliziji z ustavno pravno varovano pravico drugega, je treba presojati (ne)protipravnost posega v tožnikovo pravico po kriteriju socialne adekvatnosti. Ta kriterij se odraža v tehtanju družbenega pomena nasprotnih interesov v posameznem odškodninskem primeru.
izplačilo deleža v družbi - pogodba o poravnavi - novacija - izpolnitev obveznosti
Odločitev o plačilu temelji na med pravdo sklenjenim sporazumom, ki je opredeljen kot pogodba o poravnavi, saj so stranke medsebojni spor z vzajemnimi popustitvami odpravile z določitvijo konkretnih vzajemnih pravic in obveznosti. Navedena pogodba ima učinke novacije v smislu 348. člena ZOR, saj so stranke prejšnjo obveznost tožencev iz tožničinega deleža v družbi nadomestile z novo obveznostjo tožencev, to je z izplačilom deleža s plačilom konkretnega zneska.
Določba 2. odstavka 26. člena KZ, da je neuspešno napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja kaznivo, če se sme zanj izreči kazen treh let zapora ali hujša kazen, vključuje tudi neuspelo napeljevanje h kaznivim dejanjem, za katera se sme kot najvišja kazen izreči kazen zapora do treh let. Zato je kaznivo tudi neuspelo napeljevanje h kaznivemu dejanju po 1. odstavku 317. člena KZ.
NEPRAVDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS08970
ZIKS člen 145.ZDen člen 3, 3-20, 3-21. Odlok o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegi premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile (Odlok AVNOJ 1945) člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (1946) člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3, 1/2, 1/3. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije (1945) člen 30, 30/1, 30/2, 30/4. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 5, 5/4.ZNP člen 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zaplemba premoženja s kazensko sodbo - podržavljenje premoženja - osebe nemške narodnosti - prehod premoženja v državno last po zakonu - odločba komisije - odločba sodišča - vpis v zemljiško knjigo
Ni pravilna odločitev o utemeljenosti vrnitvenega zahtevka po ZIKS zgolj ob sklicevanju na kazensko sodbo, tedaj neurejene razmere in tedanjo zakonodajo, temveč je potrebna ugotovitev tiste pravne podlage, ki je v konkretnem primeru pomenila prehod premoženja v državno last.
ukrep inšpektorja za ceste - postavitev tabel brez dovoljenja organizacije za vzdrževanje cest
Pavšalno zatrjevanje tožeče stranke, da ji je bilo za postavitev spornih tabel izdano ustrezno dovoljenje, ki ni bilo izkazano s predložitvijo tega dovoljenja, ne more vplivati na drugačno odločitev o izreku inšpekcijskega ukrepa glede na določbe 2.
odstavka 47. člena ZJC, ki je veljal v času izdaje inšpekcijske odločbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23060
UZITUL člen 4, 4/1. KZJ člen 169, 169/3.KZ člen 250.ZKP člen 371, 371/1-11, 377, 377/2, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - ponarejanje vrednotnic - uporaba KZJ - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - načelo kontradiktornosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji
Zgolj iz razloga, ker je sodišče obsojenca spoznalo za krivega kaznivega dejanja po 3. odstavku 169. člena KZJ, pri tem pa se ni sklicevalo na določbo 1. odstavka 4. člena UZITUL, ni podana kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP, ker da dejanje, katerega je bil obsojenec obtožen, po zakonu ni kaznivo dejanje.
V primeru, ko pritožbeno sodišče ne opravi pritožbene seje z navzočnostjo obrambe, jo mora v skladu z načelom kontradiktornosti pred tem seznaniti z morebitnim predlogom višjega državnega tožilca (2. odstavek 377. člena ZKP) ter ji dati možnost, da se o njem izjavi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23063
URS člen 29, 29/1-1. EKČP člen 6, 6/3-b.ZKP člen 439, 439/2, 439/3.KZ člen 133, 133/1.
lahka telesna poškodba - skrajšani postopek - vročitev obtožnega predloga - primeren čas za pripravo obrambe
Vročitev obtožnega predloga na način, ki je določen v 3. odstavku 439. člena ZKP, je procesno dejanje sodišča, ki se mu sicer obdolženec lahko odpove, če je na glavni obravnavi na opustitev vročitve pravočasno opozorjen. Takšna odpoved mora biti izrecna in jasna ter zabeležena v zapisniku o glavni obravnavi in nanjo ni mogoče sklepati na podlagi obdolženčevih nadaljnjih ravnanj v postopku.
Navedba, da je obsojenec proti oškodovancu zapeljal z namenom, da se izogne plačilu parkirnine, se nanaša zgolj na motiv, ki je obsojenca vodil k storitvi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ, in ni nujna sestavina opisa tega kaznivega dejanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
V skladu s 1. odstavkom 424. člena ZKP se vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, kar pomeni, da mora vložnik ne samo določno navesti, katere določbe zakona naj bi sodišče kršilo, temveč jih mora tudi konkretizirati.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje vložnika z ugotovitvami sodišča o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti in neogibnosti pripora z opozarjanjem na obdolženčevo dosedanjo nekaznovanost, z dvomom v verodostojnost izpovedb oškodovank in v pravilnost mnenja izvedenca psihiatra, pomeni izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanjea. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).