ZPP člen 86, 86/3, 205, 205/1-1.ZOR člen 69, 69/3.
prekinitev postopka - smrt stranke s pooblaščencem po prejemu odločbe drugostopenjskega sodišča - vložitev revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit - oblika pogodbe - dogovorjena oblika
Če umre po odvetniku zastopana stranka v času med sprejemom odločbe drugostopenjskega sodišča in pretekom roka za vložitev revizije, dedič pokojne pravdne stranke pa še ni znan, nastane podoben položaj, kot da bi umrla stranka, ki sploh ni imela pooblaščenca. Smiselno se uporabi 1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - poklicna bolezen
I. Tožena stranka je ob neenotnih mnenjih zdravnikov o vzrokih tožničinih alergijskih in drugih zdravstvenih težav z tožničino razporeditvijo na drugo delovno mesto utemeljeno počakala na zaključek invalidskega postopka, ki je bil v teku.
II. Ker so medicinska spoznanja šele nekaj let kasneje privedla do ugotovitev, da tudi izpostavljenost zgolj smradu po požaru lahko vpliva na razvoj kronične bronhialne astme, tožena stranka ni kriva za razvoj tožničine bronhialne astme, ker jo je nekaj ur pustila delati v sicer prezračeni pisarni, v kateri je bil še prisoten smrad po predhodnem požaru v sosednjih prostorih.
ZDen člen 62, 64. ZUP 1986 člen 67, 68.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev - kasnejša razširitev zahteve
Zahteva za denacionalizacijo mora biti glede vsega premoženja vložena do izteka roka iz 1. odstavka 64. člena ZDen; poznejša razširitev zahteve ni dopustna.
davki - davčno priznani odhodki - popravki vrednosti in odpisane terjatve do delavcev, lastnikov ali povezanih družb - dolgoročne rezervacije v bankah
Po 13. členu ZDDPO formirani popravki vrednosti in odpisane terjatve do delavcev, lastnikov ali povezanih oseb se vštevajo med davčno priznane odhodke, če so posledica obračunavanja dolgoročnih rezervacij v bankah, ki jih te oblikujejo po sklepu Banke Slovenije na podlagi 23. člena ZDDPO.
presežni delavci - prevzem delavcev - neupravičena odsotnost z dela
Tožnici je bila skladno z določili 15. člena SKPG ponujena možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in pod enakimi pogoji, kot jih je imela pri toženi stranki pri drugem delodajalcu, kar pa je odklonila. Ker pa tožnica v času, ko ji je še trajalo delovno razmerje, ni prihajala na delo, je pravilen in zakonit tudi sklep, da ji delovno razmerje preneha prej, kot bi ji zaradi odklonitve zagotovljene pravice iz 30. člena ZDR, in sicer glede na to, da se na delo ni vrnila, s prvim dnem odsotnosti z dela.
Tožnik je 19.5.1997 nastopil nov bolniški stalež in mu je bilo za prvih 30 dni odsotnosti z dela odmerjeno nadomestilo plače v breme delodajalca, od 31 dne dalje pa v breme Zavoda. Osnova za odmero nadomestila je različna: za prvih 30 dni po delovno pravnih predpisih, v breme Zavoda pa po ZZVZZ.
ZDO člen 232. ZDavP člen 96, 96/2, 96/4, 97, 97/2, 97/4, 97/5. ZUS člen 73.
davki - prisilna izterjava davčnega dolga - zastaranje izterjave davka - pravna podlaga za odločanje
Prisilna izterjava davčnega dolga od dolžnikovega dolžnika je del postopka prisilne izterjave, zato se za to ne uporabljajo določbe ZdavP, ki se nanašajo na odmero davka, temveč določbe, ki se nanašajo na prisilno izterjavo davka. Tudi za zastaranje se ne uporabljajo določbe o zastaranju pravice do odmere davka, temveč določbe, ki se nanašajo na zastaranje izterjave davka. Ker je od vložitve pritožbe zoper prvostopno odločbo o naložitvi plačila davčnega dolga dolžnikovemu dolžniku pa do vročitve odločbe o pritožbi preteklo več kot 5 let, je nastopilo zastaranje pravice do izterjave dolga.
zavarovalna doba s povečanjem - beneficirana zavarovalna doba
Delovna mesta pilotov z več kot 200 poleti letno se uvrščajo med delovna mesta iz 210. člena ZPIZ (1992), na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, ker je opravljanje poklicne dejavnosti omejeno z določeno starostjo zaradi pogojev, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje poklicne dejavnosti po dopolnitvi določene starosti.
Ker vrednost nobenega od treh zahtevkov, uveljavljanih na treh različnih pravnih podlagah, ne dosega zneska 1.000.000 tolarjev, pogoji za revizijo niso podani.
Okoliščina, ki pomeni razlog za obnovo postopka odmere dohodnine, mora biti verjetno izkazana; rok enega meseca prične teči z (od) dne(m), ko je organ mogel navesti oz. uporabiti nove dokaze.
razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Pretežni del revizije je moč strniti v očitek, da nižji sodišči nista upoštevali dokaznih predlogov revidentke in da posledično nista ocenili predlaganega dokaznega gradiva, zaradi česar naj bi zmotno in nepopolno ugotovili dejansko stanje. Pri tem je (večkrat) obširno pojasnjeno, kaj vse naj bi nižja sodišča z vpogledom v posamezni pravdni spis ugotovila. Vendar pa gre v tem primeru za vprašanje uporabe sodnikovega pooblastila glede izvedbe dokazov in za vprašanje dokazne ocene izvedenih dokazov, v okviru revizijskih trditev torej v končni posledici za vprašanje dejanskega stanja (in ne morebiti za relativno bistveno postopkovno kršitev pred sodiščem druge stopnje v zvezi z izvajanjem dokazov), ki pa ga z revizijo ni dovoljeno izpodbijati. Sicer pa vrhovno sodišče pripominja, da mora stranka pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s tem dokazuje in kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka, ker drugače dokaznega predloga ni mogoče upoštevati.
Če je pritožba zoper prvostopni upravni akt vložena po izteku predpisanega pritožbenega roka, jo prvostopni organ zavrže kot prepozno z odločbo. Prepozna je pritožba, če prispe k organu po izteku pritožbenega roka; če je pritožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela k organu na dan, ko je bila oddana na pošto kot priporočena pošiljka.
dohodnina - obnova postopka - razlog za obnovo postopka - verjetno izkazana okoliščina, ki pomeni obnovitveni razlog
Okoliščina, ki pomeni razlog za obnovo postopka, mora biti verjetno izkazana; rok enega meseca je pričel teči z dnem, ko je organ mogel navesti oziroma uporabiti nove dokaze.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - ogroženost preživljanja zavezanca in njegovih družinskih članov - bruto zajamčena plača zaposlenega v RS
Pri presoji, ali bi bilo s plačilom davčnega dolga ogroženo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov, se upošteva, ali dohodek na družinskega člana davčnega zavezanca presega znesek bruto zajamčene plače na zaposlenega v RS kot minimalni znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost.
Če dolžnikov dolžnik ne izpolni obveznosti določene s sklepom o prisilni izterjavi dolžnikovega dolga z rubežem terjatve, ki jo ima do svojega dolžnika, se z odločbo davčnega organa naloži, da davčni dolg poravna dolžnikov dolžnik.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9. ZDR (1990) člen 36h. ZTPDR člen 81, 81/2.
Obrnjeno dokazno breme v sporih o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka delavcev ne pomeni le, da mora delodajalec dokazati obstoj operativnih razlogov na sploh, temveč pomeni dokazanost razlogov za prenehanje delovnega razmerja posameznega delavca, to je tožnika.
I. Ne glede na obstoj operativnih razlogov, zaradi katerih je postalo tožnikovo delo pri prvotoženi stranki trajno nepotrebno, ker je tožena stranka prenehala z nadaljnjim poslovanjem, zaradi tožnikove invalidnosti III. kategorije niso bili podani pogoji za izdajo sklepov o prenehanju delovnega razmerja. II. Za primer pravnomočne ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja ZZZPB izrecno predvideva povrnitev izplačanih sredstev za čas brezposelnosti v obliki odškodnine s strani delodajalca, ne pa delavca oz. brezposelne osebe, podobno pa ureja odškodninsko odgovornost delodajalca zaradi neizpolnjevanja obveznosti v zvezi z zaposlitvijo invalida tudi invalidska zakonodaja.