Od objave odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-329/02 z dne 8.4.2004 v Uradnem listu RS, se od preveč plačanega davka davčnemu zavezancu obračunajo zamudne obresti po 4. odstavku 95. člena ZDavP.
ZDavP člen 53, 55, 55/3, 56. ZUS člen 35, 35/1, 60,60/1-2, 77, 77/2-1.
davki - prisilna izterjava davčnega dolga - rubež terjatve, ki jo ima davčni dolžnik do svojega dolžnika
Če odločba o prisilni izterjavi davčnega dolga z rubežem terjatve, ki jo ima davčni dolžnik do svojega dolžnika - dolžnikovega dolžnika ni dokončna, ni mogoče nadaljevati s prisilno izterjavo zoper dolžnikovega dolžnika.
ZDDPO člen 12. ZGD člen 406, 406/2, 416, 416/1, 416/3, 437.ZOR člen 336. ZDavP-1 člen 406. ZDavP člen 15a, 15a/4.ZUstS člen 44. ZUS člen 60, 60/1-4, 72, 72/4, 72/5, 73, 77, 77/2, 77/2-3. SRS 18.4, 18.12, 18.14, 5.7.
davek od dobička pravnih oseb - povezane družbe - neodplačno preneseni poslovni delež - izredni prihodek - zamudne obresti - odločba ustavnega sodišča - vročitev odločbe tožene stranke
Vrednost neodplačno prenesenega deleža od ene na drugo pravno osebo mora pridobitnica v svojih knjigah izkazati v nominalni vrednosti prenesenega osnovnega vložka, in sicer kot izredni prihodek po SRS 18.4. Posojilo ene povezane pravne osebe drugi se ne more šteti za plačilo za opravljene storitve. Pobota ni, če stranki pobota nimata medsebojnih priznanih obveznosti. Kasnejše zmanjšanje terjatev, ki se pojavi v prihodnjem letu, sicer povečuje izredne odhodke, vendar to ne velja za dane predujme. Zamudne obresti na neplačane davke začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Če odločbo tožene stranke tožeči stranki vroči sodišče, se šteje odločba za vročeno. Če si tožeča stranka napačno razlaga materialne predpise, to ne pomeni, da je dejansko stanje, ki je ugotovljeno glede na razlago predpisov, kot jo je zavzela tožena stranka ter potrdilo prvostopno sodišče, nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno. Oseba, ki v upravnem postopku oz. upravnem sporu ni postavljena za izvedenko, je lahko le strokovna pomočnica tožeče stranke. Njeno mnenje ni izvedensko mnenje v upravnem postopku oz. upravnem sporu. S tem, ko je sodišče prve stopnje pojasnilo svojo razlago relevantnih zakonskih določb, je posredno zavrnilo tudi mnenje strokovne pomočnice tožeče stranke, ki izhaja iz drugačne razlage istih zakonskih določb. V upravnem sporu ni dopustno uveljavljati pritožbenega razloga nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen, če je dejansko stanje ugotavljalo prvostopno sodišče samo.
prisilna izterjava od dolžnikovega dolžnika - neobrazložena odločba tožene stranke
Če ima akt tožene stranke take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, ga sodišče prve stopnje odpravi, ne da bi tožbo poslalo v odgovor, če tega ne stori, pritožbeno sodišče razveljavi sodbo prvostopnega sodišča in odpravi akt tožene stranke ter ji zadevo vrne v ponoven postopek.
ZUS člen 4, 4/1, 34, 34/1-4, 75,75/1.ZUP člen 273.
izterjava davčnega dolga - pravni interes
Če tožena stranka v zvezi s tožbo izda nov akt, s katerim v celoti zgodi tožniku in odpravi tudi prvostopni sklep o prisilni izterjavi davčnega dolga, sodišče prve stopnje pa izdajo novega akta prezre, je bistveno kršilo pravila postopka, ker ni upoštevalo določbe 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS. Zato se na podlagi 1. odstavka 75. člena ZUS v takem primeru sodba sodišča prve stopnje razveljavi, tožba pa zavrže, ker stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje upravnega akta, ki ga ni več.
Če stranka ne plača sodnih taks niti po opominu, sodišče o tem obvesti davčni organ, ki stranki izda odločbo, s katero ji naloži plačilo sodne takse, kazenske takse in stroške opomina. Prošnja za oprostitev plačila sodnih taks, vložena po nastanku taksne obveznosti, na že nastalo taksno obveznost ne vpliva.
vračilo davka na plače in prispevka za zaposlovanje - pravna podlaga za vračilo
Dohodnina leta, v katerem je bil plačan prejemek oz. dohodek vštet v osnovo, se lahko na novo odmeri le, če je bila po izvedenem postopku revidiranja lastninskega preoblikovanja pri izplačevalcu vzpostavljena terjatev iz virov dohodnine in ni terjatev plačana.
Potem ko Slovenska razvojna družba proda svoj delež nekdanji družbeni pravni osebi, postane odprava morebitnega oškodovanja družbene lastnine dokončno nemogoča. Tožbeno upravičenje družbenega pravobranilca zaradi tega ugasne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23044
KZ člen 159, 159/2.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - neupravičeno izkoriščanje avtorskega dela - opis kaznivega dejanja - ime avtorja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ime avtorja oziroma nosilca avtorske pravice, torej tistega, na škodo katerega so bile kršene avtorske pravice, ni zakonski znak kaznivega dejanja iz 2. odstavka 159. člena KZ. Prav tako v opisu tega kaznivega dejanja ni nujno navajanje konkretnih avtorskih del in je zahtevi po določnosti opisa zadoščeno tudi z navajanjem drugih okoliščin, na primer z opredelitvijo vrste avtorskih del in z navajanem katalogov, na podlagi katerih se je opravljal promet z neupravičeno reproduciranimi avtorskimi deli.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23105
ZKP člen 408, 409, 420.KZ člen 244, 244/1.ZRKS člen 26.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - gospodarska dejavnost - zloraba položaja ali pravic - pravnomočno končan kazenski postopek - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi zahteve za preiskavo - humanitarna organizacija - Rdeči križ Slovenije
Razen v primerih, določenih v 408. in 409. členu ZKP, se sme zoper pravnomočen sklep o zavrnitvi zahteve za preiskavo vložiti zahteva za varstvo zakonitosti, torej tudi v primeru, ko je bila zahteva za preiskavo zavrnjena, ker dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, ni kaznivo dejanje.
Ker je smisel omejitve "po končanem kazenskem postopku" glede vlaganja zahteve za varstvo zakonitosti v preprečevanju vlaganja tega izrednega pravnega sredstva zoper odločbe, ki jih sodišče izdaja med postopkom, dokler postopek še teče, jo je mogoče vložiti tudi zoper odločbe, ki preprečujejo uvedbo kazenskega postopka.
Storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 1. odstavku 244. člena KZ je mogoče storiti tudi z zlorabo pooblastil v Rdečem križu Slovenije, vendar pa mora biti iz tožilskega akta razvidno, da se finančno poslovanje, bančno poslovanje ipd. nanaša oziroma ima učinke na gospodarsko dejavnost, s katero se Rdeči križ ukvarja. Navedeno mora torej biti, da gre za sredstva, pridobljena iz gospodarske dejavnosti ali namenjena za gospodarsko dejavnost, ne pa za sredstva pridobljena na primer iz članarine, volil, javnih sredstev, ipd.
kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - obrekovanje v medijih - opis kaznivega dejanja - objektivna neresničnost zatrjevanih dejstev - razumevanje trditev v javnosti
Bistvena sestavina kaznivega dejanja po 170. členu KZ je objektivna neresničnost dejstev, ki se je storilec mora zavedati. Kaznivo dejanje je mogoče storiti s trditvijo (izražanjem lastno zaznanih dejstev) ali z raznašanjem (prenašanjem tujih trditev oziroma zaznav o dejstvih). Neresnične v smislu zakonskega znaka kaznivega dejanja obrekovanja so lahko tudi insinuacije, to je trditve, s katerimi se namiguje na določena dejstva, kot tudi namerno in zavestno prikrivanje pomembnih dejstev (nepopolne informacije, polresnice). Trditev mora biti takšna, da je po vsebini primerna, da prizadene čast in dobro ime; s posplošenimi, nerazumljivimi oz. pomensko odprtimi trditvami tega kaznivega dejanja ni mogoče storiti. Pri razlagi pomena izjave je odločilno javno mnenje oziroma kriterij javnosti v danem času in prostoru, ne pa subjektivno razumevanje oziroma doživljanje zasebnega tožilca, kot tudi ne subjektivno razumevanje in nameni obtoženca.
Na podlagi jezikovne razlage inkriminirane izjave drugostopenjsko sodišče obrazloženo in prepričljivo ugotavlja, da je ta vsebinsko nerazumljiva in da je kot takšna neprimerna, da bi lahko prizadela čast in dobro ime zasebnega tožilca.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 17, 17/2, 18, 18/1, 258, 420, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z drugimi izvedenci - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Stališče zahteve, da je odgovornost obsojenca za prometno nesrečo izključena, ker naj bi jo zakrivila oškodovanka sama, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Za kršitev pravice obdolženca do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga gre v primeru, ko sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
dokazovanje - zaslišanje priče - vsebina dokaznega predloga - podatki o priči - navidezna pogodba
Da bi bilo dokaz z zaslišanjem priče sploh mogoče izvesti, je nujno, da stranka navede vse, kar je potrebno za identifikacijo priče in za vročitev vabila, torej tudi naslov njenega prebivališča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS09091
ZZD člen 268, 268/1. ZPP člen 2, 2/1, 7, 77. OZ člen 58. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (prečiščeno besedilo) (1965) člen 9, 9/1, 9/2.
pridobitev pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice - dogovor o oddaji zemljišča zaradi gradnje - družbena lastnina - oblika pogodbe - ničnost - teorija realizacije - argument teleološke redukcije - prikrita praznina - prekoračitev tožbenega zahtevka - dejanska podlaga odločanja
Med strankama je obstajal dogovor o oddaji spornega zemljišča, zato da bo pravna prednica tožene stranke na njem gradila. Tak dogovor je skladen z 9. členom ZPSZS, manjka mu le pisna oblika. To je zakon v prvem odstavku tega člena izrecno določal ter v drugem odstavku opredelil tudi sankcijo, da pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima nobenega pravnega učinka.
Prav navedeno zakonsko določilo pa je bilo že leta 1969 predmet razlage s pomočjo t.i. teleološke redukcije in prav na podlagi tega primera se je razvila teorija o realizaciji pravnega posla, ki je nato našla svoje mesto tudi v kasnejši zakonodaji (danes je to 58. člen Obligacijskega zakonika). Že tedanja sodna praksa je priznavala pravni učinek tistim pogodbam, ki so bile sklenjene ustno ter bile v pretežnem delu ali v celoti realizirane. Razlaga navedenega zakonskega določila s pomočjo argumenta teleološke redukcije nam pove, da sicer pogodba na podlagi 9. člena ZPSZS, ki ni sklenjena v pisni obliki, strank ne zavezuje, ko pa je enkrat izpolnjena, ji ni več mogoče (za nazaj) odreči veljavnosti. Izpolnjene pogodbe, ki so bile sklenjene ustno, so t.i. prekrita praznina in zanje sankcija iz drugega odstavka 9. člena ZPSZS ne velja.
ZUP člen 219, 219/1. ZGO člen 33a, 33a/1, 34. ZUS člen 77, 77/2-3.
enotno dovoljenje za gradnjo - pogoji za izdajo delnega enotnega dovoljenja za gradnjo - infrastrukturni objekt
ZGO kot lex specialis za infrastrukturne objekte izrecno dovoljuje gradnjo po delih (delna gradbena dovoljenja), ki je ne pogojuje z dodatno zahtevo, da mora del predstavljati tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto. Po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru izdaje delnega enotnega dovoljenja za gradnjo ne ovira niti okoliščina, da je priključitev na električno omrežje bistvena za delovanje objekta, ki naj bi se gradil na podlagi spornega dovoljenja. Delovanje objekta namreč ni stvar tega postopka, pač pa predmet postopka izdaje uporabnega dovoljenja.
komunalni prispevek - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog za zamudo - neizkazanost razloga
Svojo zamudo za pritožbo tožnika opravičujeta le s tem, da izpodbijanega sklepa nista prejela. S tem pa tožnika, ob izkazani vročitvi istega sklepa v predloženih spisih, nista izkazala opravičenega vzroka zamude roka za vložitev pritožbe zoper navedeni sklep, kar pa je pogoj po 1. odstavku 22. člena ZUS, da lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Predlogi, do katerih je upravičen višji državni tožilec v pritožbenem postopku, za pritožbeno sodišče pri odločanju niso zavezujoči razen v primeru umika pritožbe, ki jo je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložil pristojni državni tožilec.
Če se vložnik zahteve za varstvo zakonitosti glede kršitev zakona sklicuje na navedbe v pritožbi, s tem ne zadosti kriterijem iz 1. odstavka 424. člena ZKP, zato Vrhovno sodišče takšnih kršitev ne presoja.
Če sodba sodišča prve stopnje vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in sodišče druge stopnje tem samo pritrdi, tako da navede, da se s sodbo sodišča prve stopnje strinja, ni mogoče trditi, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Zakon o gostinstvu člen 20. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijahčlen 7, 17, 19, 41.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja gostinske dejavnosti
Tržni inšpektor ima v določbi 20. člena Zakona o gostinstvu pooblastilo, da če ugotovi, da gostinski objekt ne izpolnjuje pogojev glede vrste in kategorije, v katero je uvrščen z odločbo pristojne upravne enote, prepove opravljanje gostinske dejavnosti brez določitve roka za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
odškodninska terjatev - absolutno zastaranje - objektivno zastaranje - absolutni rok - objektivni rok
Ne glede na začetek teka subjektivnega zastaralnega roka odškodninska terjatev v vsakem primeru zastara po poteku petletnega objektivnega zastaralnega roka od dneva nastanka škode.