odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - poklicna bolezen
I. Tožena stranka je ob neenotnih mnenjih zdravnikov o vzrokih tožničinih alergijskih in drugih zdravstvenih težav z tožničino razporeditvijo na drugo delovno mesto utemeljeno počakala na zaključek invalidskega postopka, ki je bil v teku.
II. Ker so medicinska spoznanja šele nekaj let kasneje privedla do ugotovitev, da tudi izpostavljenost zgolj smradu po požaru lahko vpliva na razvoj kronične bronhialne astme, tožena stranka ni kriva za razvoj tožničine bronhialne astme, ker jo je nekaj ur pustila delati v sicer prezračeni pisarni, v kateri je bil še prisoten smrad po predhodnem požaru v sosednjih prostorih.
ZDen člen 62, 64. ZUP 1986 člen 67, 68.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev - kasnejša razširitev zahteve
Zahteva za denacionalizacijo mora biti glede vsega premoženja vložena do izteka roka iz 1. odstavka 64. člena ZDen; poznejša razširitev zahteve ni dopustna.
presežni delavci - prevzem delavcev - neupravičena odsotnost z dela
Tožnici je bila skladno z določili 15. člena SKPG ponujena možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in pod enakimi pogoji, kot jih je imela pri toženi stranki pri drugem delodajalcu, kar pa je odklonila. Ker pa tožnica v času, ko ji je še trajalo delovno razmerje, ni prihajala na delo, je pravilen in zakonit tudi sklep, da ji delovno razmerje preneha prej, kot bi ji zaradi odklonitve zagotovljene pravice iz 30. člena ZDR, in sicer glede na to, da se na delo ni vrnila, s prvim dnem odsotnosti z dela.
davki - davčno priznani odhodki - popravki vrednosti in odpisane terjatve do delavcev, lastnikov ali povezanih družb - dolgoročne rezervacije v bankah
Po 13. členu ZDDPO formirani popravki vrednosti in odpisane terjatve do delavcev, lastnikov ali povezanih oseb se vštevajo med davčno priznane odhodke, če so posledica obračunavanja dolgoročnih rezervacij v bankah, ki jih te oblikujejo po sklepu Banke Slovenije na podlagi 23. člena ZDDPO.
Tožnik je 19.5.1997 nastopil nov bolniški stalež in mu je bilo za prvih 30 dni odsotnosti z dela odmerjeno nadomestilo plače v breme delodajalca, od 31 dne dalje pa v breme Zavoda. Osnova za odmero nadomestila je različna: za prvih 30 dni po delovno pravnih predpisih, v breme Zavoda pa po ZZVZZ.
ZDO člen 232. ZDavP člen 96, 96/2, 96/4, 97, 97/2, 97/4, 97/5. ZUS člen 73.
davki - prisilna izterjava davčnega dolga - zastaranje izterjave davka - pravna podlaga za odločanje
Prisilna izterjava davčnega dolga od dolžnikovega dolžnika je del postopka prisilne izterjave, zato se za to ne uporabljajo določbe ZdavP, ki se nanašajo na odmero davka, temveč določbe, ki se nanašajo na prisilno izterjavo davka. Tudi za zastaranje se ne uporabljajo določbe o zastaranju pravice do odmere davka, temveč določbe, ki se nanašajo na zastaranje izterjave davka. Ker je od vložitve pritožbe zoper prvostopno odločbo o naložitvi plačila davčnega dolga dolžnikovemu dolžniku pa do vročitve odločbe o pritožbi preteklo več kot 5 let, je nastopilo zastaranje pravice do izterjave dolga.
zavarovalna doba s povečanjem - beneficirana zavarovalna doba
Delovna mesta pilotov z več kot 200 poleti letno se uvrščajo med delovna mesta iz 210. člena ZPIZ (1992), na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, ker je opravljanje poklicne dejavnosti omejeno z določeno starostjo zaradi pogojev, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da delavcu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje poklicne dejavnosti po dopolnitvi določene starosti.
odškodninska terjatev - absolutno zastaranje - objektivno zastaranje - absolutni rok - objektivni rok
Ne glede na začetek teka subjektivnega zastaralnega roka odškodninska terjatev v vsakem primeru zastara po poteku petletnega objektivnega zastaralnega roka od dneva nastanka škode.
ZTZPUS člen 3, 16, 16/2-7, 23. Pravilnik o označevanju materialov, ki se uporabljajo za glavne sestavne dele obutve, namenjene prodaji potrošnikom člen 5, 6. ZTI člen 13.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved prodaje - pomanjkljivo označena obutev
Tržni inšpektor je bil glede na ugotovljene kršitve dolžan izdati odločbo, s katero je ob upoštevanju obsega kršitve prepovedal prodajo pomanjkljivo označene obutve. Vsaka pomanjkljiva označitev obutve, ne glede na razlog za nastalo kršitev, ki ni v skladu z navedenimi določili Pravilnika, predstavlja podlago za uporabo izrečenega ukrepa.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - pravična odškodnina kot pravni standard - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vštevanje invalidnine
Ko torej sodišče v konkretnem primeru zapolnjuje pravni standard pravične denarne odškodnine, mora stremeti k temu, da porušeno vrednotno ravnotežje kolikor toliko vzpostavi nazaj, ne pa da ga poruši v drugo smer. Dvakratna denarna odmera za isto prizadetost pa bi pomenila prav slednje. Upoštevanje invalidnine kot ene izmed okoliščin primera je v sodni praksi splošno sprejeto.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - višina nadomestila - pogodba - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari
Toženka je imela od nezakonite uporabe tuje pravice določene koristi, zato imajo avtorji oziroma zanje kolektivna organizacija pravico terjati nadomestilo, ki je po višini običajno za javno uporabo glasbenih del.
privatizacija stanovanj - pravica do odkupa - lastninska pravica
Imetniki stanovanjske pravice so na podlagi določb SZ dobili le pravico do odkupa stanovanja, ne pa tudi lastninske pravice na družbenem stanovanju. Za pridobitev lastninske pravice je bilo potrebno plačati kupnino in se nato vknjižiti v zemljiški knjigi. Kdor je prepustil pravico do odkupa stanovanja svojemu ožjemu družinskemu članu, mu je s tem prepustil tudi pravico, da se v zemljiški knjigi na stanovanju vknjiži kot lastnik.
komunalni prispevek - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog za zamudo - neizkazanost razloga
Svojo zamudo za pritožbo tožnika opravičujeta le s tem, da izpodbijanega sklepa nista prejela. S tem pa tožnika, ob izkazani vročitvi istega sklepa v predloženih spisih, nista izkazala opravičenega vzroka zamude roka za vložitev pritožbe zoper navedeni sklep, kar pa je pogoj po 1. odstavku 22. člena ZUS, da lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Predlogi, do katerih je upravičen višji državni tožilec v pritožbenem postopku, za pritožbeno sodišče pri odločanju niso zavezujoči razen v primeru umika pritožbe, ki jo je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložil pristojni državni tožilec.
Če se vložnik zahteve za varstvo zakonitosti glede kršitev zakona sklicuje na navedbe v pritožbi, s tem ne zadosti kriterijem iz 1. odstavka 424. člena ZKP, zato Vrhovno sodišče takšnih kršitev ne presoja.
Če sodba sodišča prve stopnje vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in sodišče druge stopnje tem samo pritrdi, tako da navede, da se s sodbo sodišča prve stopnje strinja, ni mogoče trditi, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Zakon o gostinstvu člen 20. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijahčlen 7, 17, 19, 41.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja gostinske dejavnosti
Tržni inšpektor ima v določbi 20. člena Zakona o gostinstvu pooblastilo, da če ugotovi, da gostinski objekt ne izpolnjuje pogojev glede vrste in kategorije, v katero je uvrščen z odločbo pristojne upravne enote, prepove opravljanje gostinske dejavnosti brez določitve roka za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
odškodninska odgovornost države - carinski prekršek - zaseg motornega vozila - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Med tem, ko je bilo vozilo zaseženo, se je sicer njegova vrednost zmanjšala. Vendar se je zaseg nadaljeval s carinskim nadzorstvom, temu pa je sledil odvzem in prodaja. Zmanjšanje vrednosti med zasegom se zato ni odrazilo v tožnikovi premoženjski sferi. Vozilo je namreč izgubil že z dnem, ko mu ga je policija zasegla.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - spor iz razmerja med starši in otroki
V obravnavani zadevi, v kateri gre za spor iz razmerja med starši in otroki, je ob izkazanih službenih povezavah obeh staršev s sodniki tudi velika možnost razkrivanja okoliščin iz zasebnega in družinskega življenja. Velika zato, ker se že v sami tožbi za določitev preživnine razkrivajo okoliščine o toženčevem odhodu od doma, o psihični reakciji otrok in njunih povečanih potrebah, razkrivajo pa se tudi v toženčevih navedbah v odgovoru na predlagano začasno odredbo. Zato je smotrno, da tako zadevo obravnava sodišče, kjer so službene povezave obeh strank s sodniki manjše.
pripor - utemeljen sum - koluzijska nevarnost (vplivanje na priče) - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Presojo zakonitosti sklepa o priporu v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti se opravi glede na stanje v času, ko je bila sprejeta pravnomočna odločba in ne z vidika morebitnih spremenjenih okoliščin v času odločanja o tem izrednem pravnem sredstvu.
Čeprav priče v sklepu o odreditvi pripora iz razloga po 2. točki 1. odstavka 201. člena ZKP niso poimensko naštete, pa so v zadostni meri opredeljene in zlahka določljive z navedbo, da gre za zaposlene v osumljenčevem podjetju in osebe, ki so zanj delale, ter za varnostnike (reditelje), ki so vsi v določeni meri z njim povezani ali pa od njega odvisni.
tožba - upravni spor - neizkazan pravni interes - imenovanje nadzornega sveta - nesoglašanje z imenovanjem novih članov
Tožnika nista izkazala pravnega interesa za tožbo in tudi iz pritožbenih ugovorov ne izhaja drugače. Tožnika sta svetnika občinskega sveta in sta sodelovala pri odločanju o imenovanju novih članov nadzornega sveta javnega podjetja. Dejstvo, da z imenovanjem novih članov nadzornega sveta ne soglašata oziroma, da sta bila pri glasovanju o novih članih preglašena, na zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati.