CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VS00001295
OZ člen 132, 165, 168, 168/3. ZPP člen 212, 215, 216, 220, 226, 226/1, 243, 252, 252/1, 252/2, 285, 380, 380/2. ZPOmK člen 10, 44. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101, 102, 267, 267/1.
varstvo konkurence - elektronske komunikacije - škoda zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu - povrnitev premoženjske škode - višina škode - izgubljeni dobiček - stroški poslovanja - bodoča škoda - zadostnost trditvene podlage - dokazovanje - računovodske listine - pregled listin - sodni izvedenec - prosta presoja dokazov - sodna praksa Sodišča EU - pravni vir - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije (SEU)
Izgubljeni dobiček je razlika med utemeljeno pričakovanim dobičkom, ki bi ga družba ustvarila, če očitane kršitve ne bi bilo in ne bi bilo protikonkurenčnega oviranja razvoja oziroma delovanja trga, ter dejanskim/ustvarjenim dobičkom. Ker pa se dobiček izračuna kot razlika med prihodki in stroški, je treba pri izgubljenem dobičku opraviti računsko operacijo, s katero se od razlike med hipotetičnimi prihodki in hipotetičnimi stroški (po osnovnem scenariju "nekršitve") odšteje razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi stroški (po škodnem scenariju).
Ustrezno izhodišče za izračun škode predstavlja tudi pristop s prikazom celotnih stroškov poslovanja ter aplikacijo ključa (odstotka), ki ponazarjala težo poslovnega segmenta VDSL v celotnem poslovanju družbe. Podrobnejša razlaga uporabljenega ključa v fazi postavljanja trditev o nastanku škode ni potrebna.
Zahteva po konkretizaciji navedb o višini škode ne more iti tako daleč, da bi se od stranke zahtevala natančna opredelitev prav vsake posamezne postavke v izračunu škode, po njeni višini in podlagi. Od stranke se zahteva, da poda osnovne/izhodiščne podatke za izračun škode, presoja resničnosti takšnih podatkov ob (konkretnih) ugovorih nasprotne stranke pa lahko nadalje vpliva le na utemeljenost tožbenega zahtevka kot posledico dokaznega postopka in ne na sklepčnost tožbe.
ZPP skladno z načelom proste dokazne ocene ne pozna vrednostnih stopenj dokazil in jih taksativno tudi ne našteva. Dokaz predstavlja vse, kar omogoča čutno zaznavanje (sodišču in udeležencem procesa). Bistvo ogleda je v čutilnem zaznavanju oseb ali stvari, na podlagi katerega sodišče spozna fizične lastnosti/stanje ogledanega dokaznega sredstva. Drugače je z listinami, katerih uporaba v dokaznem postopku izhaja iz njihovega branja, ki šele omogoči spoznanje o njihovi vsebini.
Poslovanje stranke (njeno računovodsko dokumentacijo) pregleda pomočnik sodišča - izvedenec, ki ima ob tem pooblastilo tudi za pregled listin, ki jih v spisu sicer ni, so pa pomembne za ugotovitev pravno relevantnih dejstev in so zajete s trditveno podlago tožeče stranke. Ker pa pregled listin izvaja sam in se pri tem njegov položaj razlikuje od položaja zaprošenega sodnika, je prav, da k pregledu listin izvedenec povabi stranki postopka.
Ker pri kršitvah pravil konkurenčnega prava ne gre za izjemo po določbah 167. ali 182. členu OZ, ima oškodovanec v takšnih primerih podlago za tožbeni zahtevek zgolj za povrnitev tiste škode, ki mu je dejansko (že) nastala do konca glavne obravnave.
Odločbe evropskih sodišč v zadevah pred slovenskimi sodišči, ki se presojajo po slovenskem pravu, niso zavezujoč pravni vir, vendar pa se njihova argumentacija zaradi svojega prepričevalnega učinka (če se prilega veljavni zakonski ureditvi) lahko uporabi kot argument, na katerega nacionalna sodišča oprejo svoje odločitve.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZEKom-1 člen 58, 58/4-3.
dodelitev radijskih frekvenc - rok za začetek oddajanje na novi frekvenci – možnost izgube dodeljene frekvence - ugoditev zahtevi za začasno odredbo – pritožba regulatorja – ugotavljanje okoliščin in dejstev za izdajo začasne odredbe – zaslišanje prič načeloma ni potrebno – tehtanje javne in zasebne koristi
Dodelitev radijske frekvence pomeni za pridobitelja oziroma imetnika določen privilegij oziroma pridobitev pravice oddajanja na določeni radijski frekvenci, ne pa obveznosti, ki mu je naložena in jo je zato dolžan izpolniti in katero izpolnitev bi bilo treba v primeru neizpolnitve zagotoviti z upravno izvršbo s prisilitvijo. Zaradi tega je posledica neuporabe dodeljene frekvence v roku, določenem z odločbo o dodelitvi, neposredno določena že v samem zakonu oziroma s 3. točko četrtega odstavka 58. člena ZEKom-1. Zato bi imela tožena stranka v primeru, da sodišče prve stopnje zahtevane začasne odredbe ne bi izdalo, neposredno podlago oziroma celo dolžnost, da odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc razveljavi, zato se tudi izkaže za ureditev stanja v obravnavanem upravnem sporu in v izogib nadaljnjim sporom izdana začasna odredba za potrebno in smotrno.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZEKom-1 člen 54, 54/1.
dovoljenost revizije - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - dopolnilna odločba - obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - vprašanje, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka - zakon, po katerih se presojajo pogoji za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - jasen odgovor
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker v izpodbijani odločbi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker sodišče prve stopnje ni odločalo na glavni obravnavi, dokaznega postopka torej ni vodilo in dokaznih predlogov sploh ni izvajalo, posledično zato tudi ni sprejelo nobenega dokaznega sklepa, postavljeni vprašanji v zvezi z dokaznim sklepom nista pomembni vprašanji v obravnavani zadevi. Pomembnega pravnega vprašanja, ki bi se nanašalo na spornost odločanja brez glavne obravnave pa revidentka ne postavlja.
Ker se tretje vprašanje nanaša na pravilnost postopka izdaje upravnega akta oziroma pravilnost upravnega postopka, ki je Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja, revidentka pa tudi ni navedla v čem naj bi bilo navedeno pravno vprašanje povezano s pomembnimi pravnimi vprašanji, ki se nanašajo na pravilnost postopka v upravnem sporu (po ZUS-1), to vprašanje za dovoljenost revizije ne zadošča.
Ker iz določbe prvega odstavka 54. člena ZEKom-1 jasno izhaja, da se podaljšanje ODFR presoja po pogojih, ki so ob poteku njene veljavnosti predpisani za uporabo radijskih frekvenc, drugačna razlaga tudi ne izhaja iz prehodnih in končnih določb ZEKom-1, med strankama pa je nesporno, da je veljavnost ODRF potekla v času veljavnosti ZEKom-1, izpostavljeno vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi, saj odgovor nanj na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZEKom-1 člen 24, 51, 52, 57.
dovoljenost revizije - sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - zelo hude posledice niso izkazane - neposredne posledice izpodbijanega akta – zatrjevana posledica je bodoči negotov dogodek
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka s splošnimi in neizkazanimi navedbami o onemogočanju izbire glede slišnosti posamezne radijske postaje ni izkazala, v čem naj bi to zanjo pomenilo zelo hude posledice izpodbijanega akta. Dovoljenosti revizije prav tako ne izkazuje s sklicevanjem na morebitne bodoče negotove dogodke (izguba poslušalstva in prenehanje oddajanja radijske postaje), saj ne pomenijo neposredne posledice izpodbijanega akta. Poleg tega jih revidentka tudi z ničemer ne izkaže. Revidentkino sklicevanje na neenak položaj v primerjavi s konkurenti pa po presoji Vrhovnega sodišča prav tako ne izkazuje zelo hudih posledic izpodbijanega akta že zato, ker ni z ničemer izkazala, da bi bila zadeva njenega konkurenta, na katerega se sklicuje, v bistvenem podobna obravnavani.
ZUS-1 člen 17, 17-1, 17-2. ZPOmK-1 člen 64, 66, 66/2. ZEKom-1 člen 192, 243.
elektronske telekomunikacije - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - pritožba - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka oziroma stranski udeleženec upravnega postopka - položaj stranke v upravnem sporu - procesne predpostavke- zavrženje tožbe
Predhodno priznan status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku podaljšanja veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.
Določba drugega odstavka 66. člena ZPOmK-1 pritožnici ne daje možnosti vložitve neposredne tožbe v obravnavani zadevi, saj ne izključuje določb ZUS-1, ki določajo stranke in stranske udeležence v upravnem sporu (prvi odstavek 17. člena ZUS-1), ampak določa le vrsto pravnega varstva, to je upravni spor.
ZEKom-1 člen 243, 243/1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 43/4. PDEU člen 56, 288. Direktiva 2009/140/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembi Direktiv 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva 2009/140/ES) člen 5. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve - Okvirna direktiva (Direktiva 2002/21/ES) člen 4.
dovoljena revizija - podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - priznanje položaja stranskega udeleženca - prehodna določba ZEKom-1, ureditev skladna s predpisi EU - pravna korist za udeležbo v postopku - ekonomski interes - dejanski interes - hipotetična pravica
Po presoji Vrhovnega sodišča iz vsebine 243. člena ZEKom-1 oz. členov, na katere se sklicuje, ni mogoče sklepati, da je imela oseba v položaju, kot je revidentkin (ki ni imetnica frekvenc), pravico do stranske udeležbe. Z navedbami, da bi v postopku lahko vplivala na to, da odločba sploh ne bi bila podaljšana oziroma bi bila podaljšana za krajše obdobje (od treh let), zaradi česar bi posledično bil prej izveden javni razpis v skladu s prvim odstavkom 33. člena ZEKom-1, na katerem bi imela možnost sodelovati, je zasledovala zgolj svoj dejanski, ekonomski interes. Poleg tega ji v pravico do sodelovanja pri ponovni razdelitvi frekvenc v obravnavanem postopku ni moglo biti poseženo, saj jo lahko uveljavlja ob objavi javnega razpisa, pri čemer celo zakonska možnost izvedbe javnega razpisa še ne predstavlja revidentkine pravne koristi v predmetnem postopku podaljšanja odločb po 243. členu ZEKom-1. Tega revidentka ni izkazala niti s trditvami, da bi sodelovanje v tem postopku zagotovilo spoštovanje zakonskih kriterijev (objektivnosti, preglednosti, nediskriminatornosti in sorazmernosti), saj gre za načela, ki so pomembna z vidika splošne zakonitosti, ki jo mora v postopku izdaje odločbe o podaljšanju odločb o radijskih frekvencah na podlagi 243. člena ZEKom-1 zagotavljati toženka (agencija). Kljub temu, da je revidentkino zatrjevanje glede pravnega interesa zaradi varstva konkurence v teh postopkih smiselno enako javnemu interesu in ciljem delovanja toženke, to ne pomeni, da je ta revidentkin osebni interes z vidika obravnavanega postopka tudi pravni, saj gre v tem primeru za njeno korist, povezano z izvajanjem njene gospodarske dejavnosti na trgu.
ZEkom-1 člen 60, 60/8, 243, 243/2. Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev člen 12, 13.
dovoljena revizija - dodelitev radijske frekvence - podaljšanje dodelitve radijske frekvence - znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine - kriteriji, določeni z zakonom - revizija dovoljena po vrednosti - Metodologija izračuna najmanjšega zneska
Stališče, po katerem je določitev zneska iz drugega odstavka 243. člena oziroma upoštevanje kriterijev iz osmega odstavka 60. člena ZEKom-1 "le" strokovna analiza, ki temelji na pravilih stroke, je torej po presoji Vrhovnega sodišča materialno pravno napačno. Pri tem je treba poudariti, da zahteva po presoji upoštevanja predpisanih kriterijev ne pomeni zahteve po presoji utemeljenosti ugovorov o "strokovnih napakah" pri določitvi zneska. Ali je posamezen ugovor ugovor nepravilne uporabe materialnega prava ali očitek o napačni uporabi pravil stroke, pa je odvisno od vsebine predpisanih kriterijev, tj. od vprašanja, kako natančno so dognanja različnih strok vsebovana v posameznem zakonskem kriteriju. Bolj ko je zakonski kriterij podrobno opredeljen s pravili, ki jih je oblikovala stroka, manj zadržana je lahko sodna presoja upoštevanja teh kriterijev.
elektronske telekomunikacije - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - izračun plačila uporabe radijskih frekvenc - soglasje Vlade k Splošnemu aktu
Soglasje Vlade RS, razen v drugih, z ZEKom-1 izrecno določenih primerih (tretji odstavek 4. člena, šesti odstavek 6. člena, drugi odstavek 54. člena , drugi odstavek 243. člena ZEKom-1), je izrecno določeno le za višino plačila, ki ga določi tožena stranka s tarifo (peti in šesti odstavek 6. člena ZEKom-1), ne pa tudi k Splošnemu aktu iz drugega odstavka 60. člena ZEKom-1, ki ga Agencija izda na podlagi izrecnega pooblastila, danega v navedeni določbi, in s katerim predpiše le način (ne pa tudi višino) izračuna plačil agenciji na podlagi tega člena. Dolžnost predložitve Splošnega akta v soglasje Vladi RS ne izhaja niti iz drugih določb ZEKom-1 niti te obveznosti ni mogoče naložiti Agenciji z razlago posameznih določb ZEKom-1.
ZEKom člen 56, 56/2. ZEKom-1 člen 7, 7/4. Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi obvestila za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo števil člen 5. URS člen 120, 147. Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. 3. 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev člen 6, 12. Pogodba o delovanju Evropske unije člen člen 267.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZUP člen 281, 281/1. ZEKom člen 38, 38/4. ZUP člen 260, 260-9.
podelitev radijskih frekvenc - obnova postopka - pravni interes za revizijo - zodpravljen izpodbijani akt, v drugem upravnem sporu - potrebni stroški za odgovor na revizijo
Ker je bil akt, ki je bil predmet izpodbojne tožbe v tem upravnem sporu, v drugem upravnem sporu odpravljen in so zato odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz njega nastale, je prenehala pravovarstvena potreba za odločanje v tem upravnem sporu. Upoštevaje navedeno si revidentka v tem upravnem sporu niti z ugoditvijo reviziji ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, s tem pa tudi ne izkazuje več pravnega interesa za revizijo zoper izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 80, 80/3-3. ZPP člen 339, 339/2-14.
dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje storitev javnih mobilnih radiokomunikacij- obnova postopka - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - nezmožnost vzpostavitve pravnega razmerja v primeru ugoditve tožbi
Z izpodbijanim sklepom tožene stranke o dovolitvi obnove postopka dodelitve radijskih frekvenc (ki so bile dodeljene tožeči stranki) je poseženo v obstoječe pravno razmerje, ki temelji na odločbi o določitvi števila točk in odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc. Na podlagi teh odločb je bila tožeči stranki dodeljena uporaba radijskih frekvenc, ki jih uporablja za svojo dejavnost, z izpodbijanim sklepom pa se dovoljuje obnova postopka za dodelitev radijskih frekvenc, končanega z odločbo, torej se posega v pravno razmerje oziroma pravni položaj tožeče stranke.
V primeru ugoditve tožbi vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je že z izpodbijanim sklepom o dovolitvi obnove poseženo (in bo tudi z objavo javnega razpisa), ne bo več mogoča. Že to pa po presoji Vrhovnega sodišča pomeni težko popravljivo škodo. Tudi v primeru uspeha s tožbo, če bo takrat že izbran drug ponudnik na javnem razpisu, vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je poseženo, namreč ne bo več mogoča.
NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - TELEKOMUNIKACIJE
VS1015164
ZPOmK-1 člen 9, 37, 62, 79, 81. ZPOmK člen 10. PDEV člen 267. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
zloraba prevladujočega položaja - objektiven koncept - škoda potrošnikom - pasivno ravnanje - vezana prodaja - cena razcepnikov - vezava ISDN/ADSL - pomen investicijskih vlaganj - opustitev zaslišanja prič - pomanjkljiva trditvena podlaga - zmotna uporaba materialnega prava - pravni interes za izdajo ugotovitvene odločbe - prepoved retroaktivnosti - uporaba veljavnega predpisa - revizijski razlogi - postopek predhodnega odločanja pred SEU
Z izpodbijano odločbo ni bila kršena prepoved retroaktivnosti. Pri presoji o kršitvi se je namreč Upravno sodišče oprlo na četrti odstavek 9. člena ZPOmK-1 (prej peti odstavek 10. člena ZPOmK), v skladu s katero je prepovedana zloraba prevladujočega položaja podjetja, ki zajema tudi pogojevanje nepoštenih pogojev in pogojevanje sklepanje pogodb s sprejemom dodatnih obveznosti. Vsebinsko enako določbo je vseboval ZPOmK v petem odstavku 10. člena, zaradi česar izpodbijana odločba ni obremenjena z zmotno uporabo materialnega prava.
V zvezi s tem tudi ni pomemben očitek drugačnega odškodninskega režima po ZPOmK-1 v kontekstu materialnopravne presoje obstoja kršitve zlorabe prevladujočega položaja (v tem postopku), saj se morebitna odškodninska obveznost tožnice v posledici kršitve 9. člena ZPOmK-1 v tem postopku ne ugotavlja.
Zloraba prevladujočega položaja je objektiven koncept. Namen zlorabe torej ni del koncepta zlorabe. To pomeni, da pri presoji „zlorabe“ ni bistven očitek, da naj bi tožnica kljub objavi standarda za univerzalne razcepnike ne pričela z raziskovanjem možnosti njihove uporabe (v smislu presoje kršitve njenega dolžnostnega ravnanja z vidika krivde). Zato za obstoj kršitve ni pomembna sama „objava standarda“ za razcepnike s strani ETSI (novembra 2002). Tako je zmotno stališče Upravnega sodišča, da naj bi tožnici (že) objava standarda razcepnikov narekovala „dolžnost“ raziskovanja možnosti za zagotovitev ADSL tudi tistim potrošnikom, ki po storitvi ISDN niso povpraševali. V okviru presoje nelojalnosti ravnanja je namreč odločilno le, od kdaj je obstajala (za potrošnike in druge internetne ponudnike) cenejša integrirana tehnična rešitev na relevantnem trgu, v okviru katere je vezava ADSL/ISDN de facto predstavljala nepošteno dodatno (pogodbeno) obveznost, in sicer zaradi nepoštene vezave dveh samostojnih storitev.
Pravilno je zato stališče Upravnega sodišča, da pasivno vztrajanje pri pogojevanju priključitve ADSL s predhodnim zakupom ISDN priključka glede na obstoj razcepnikov (ki omogočajo dostop do ADSL preko PSTN priključka) predstavlja relevantno kršitev zlorabe prevladujočega položaja. Če se zaradi tovrstne vezave dveh storitev posledično povzroča škoda potrošnikom in strukturi trga, ne gre za legitimno obliko konkurence s strani podjetja s prevladujočim položajem. Ker na monopolnem trgu ni konkurentov, bi potrošniki namreč ostali povsem brez zaščite, če pravo varstva konkurence preko regulacije trga ne bi varovalo tudi njihovega položaja v primerih odsotnosti konkurenčnih operaterjev.
dodelitev radijske frekvence – ureditvena začasna odredba - v izreku odločbe ni odločeno o predlogu za dodelitev frekvence – procesne predpostavke za obravnavo tožbe – razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Temeljna procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo zahteve za izdajo začasne odredbe je za vsebinsko obravnavo sposobna tožba.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 39. ZPP člen 163, 163/6, 343, 343/4, 352.
začasna odredba - pravni interes - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo - radijska frekvenca
Odločitev o začasni odredbi je vezana na odločitev o glavni stvari, zato se stroški postopka pridržijo za končno odločbo.
Ker je tožena stranka med upravnim sporom odpravila negativno odločbo in ugodila vlogi tožeče stranke, ta nima več pravnega interesa za pritožbo zoper zavrnjeno začasno odredbo, v kateri je postavila isti zahtevek, kot mu je tožena stranka z novo odločbo ugodila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VS0017012
ZVVJTO člen 8, 8/8, 8a. ZNP člen 34, 37. ZPP člen 367, 367/3, 377.
dovoljenost revizije - postopek za določitev odškodnine - nepravdni postopek - vrnitev vlaganj v telekomunikacijsko omrežje - gospodarski spor - zavrženje revizije
Revizija v nepravdnih postopkih za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP določa kot pogoj za dovoljenost revizije.
ZUP člen 43. ZUS-1 člen 4, 16, 17, 30, 36, 36/1-3, 76. ZEKom-1 člen 47, 243. ZPOmk-1 člen 66, 66/2.
elektronske komunikacije - podaljšanje veljavnosti odločbe - pritožba - stranka oziroma stranski udeleženec upravnega postopka - položaj stranke - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Predhodno priznan status stranke (oziroma stranskega udeleženca) v upravnem postopku podaljšanja veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano v tem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0016653
ZNP člen 34, 37. ZPP člen 367, 367/3, 377, 481, 481/1-1, 490. ZVVJTO člen 8, 8/8, 8a.
nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine – telekomunikacije – vrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – gospodarski spor - zavrženje revizije
Čeprav po splošnih pravilih ZNP revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen ZNP), Vrhovno sodišče sodi, da je v nepravdnih postopkih za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje revizija dovoljena v skladu s pravili posebnega nepravdnega postopka za določitev odškodnine iz devetega poglavja ZNP.
Po 103. členu ZNP je v postopku določitve odškodnine zoper odločbo druge stopnje revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije. ZPP pa za dovoljenost revizije določa različne pogoje glede na to, ali gre (v konkretnem primeru: bi šlo, če bi postopek tekel kot pravdni postopek) za redni pravdni postopek ali za gospodarski spor.
ZVVJTO člen 8, 8/8, 8a. ZNP člen 103. ZPP člen 367, 367/3, 371, 374/2, 377, 481, 490.
telekomunikacije - povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe – nepravdni postopek - udeleženci nepravdnega postopka
Revizija v nepravdnih postopkih za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije (osmi odstavek 8. in 8a. člena ZVVJTO v zvezi s 103. členom NP).
VARSTVO KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - TELEKOMUNIKACIJE
VS4002392
ZPomK-1 člen 9, 18, 19, 24. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. Uredba Sveta št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 11.
postopek pred Uradom za varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - predatorstvo - predatorske cene - metoda izračuna stroškov - pravica do obrambe - pravica do vpogleda v spis - načelo kontradiktornosti - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti - nostrifikacijski postopek
Notifikacijski postopek tako predstavlja način uresničevanja delitve pristojnosti med nacionalnimi organi za varstvo konkurence in Komisijo. Posledično pa tožeča stranka tudi sicer morebitne kršitve tretjega odstavka 11. člena Uredbe 1/2003, konkretizirano ne umesti v kontekst relevantne (nacionalne) procesne kršitve po ZUP(drugi odstavek 15. člena ZPOmK-1), ki naj bi ji bila z zatrjevano opustitvijo kršena.
Prav jasna navedba izvedenih oziroma uporabljenih dokazov v končni odločbi pa je ključna tudi za preizkus očitka kršitve pravice do obrambe in kontradiktornosti postopka, saj je dolžnost razkritja dokumentov odvisna od tega, ali je zaupni podatek uporabljen kot dokaz o relevantnem dejstvu (19. člen ZPOmK-1).
Pri očitku zlorabe prevladujočega položaja zaradi cenovnega predatorstva je poleg splošnih predpostavk, kot so ugotovitev dominantnega položaja in določitev relevantnega trga, bistvena vzpostavitev kriterija zlorabe, ki se odraža v načrtni prodaji blaga/opravljanja storitev pod cenami stroškov, saj je osnovni namen predatorja izločitev konkurentov s trga ob dolgoročni zmožnosti povrnitve teh kratkoročnih izgub.
Iz navedenega logično sledi, da je pri obravnavi predatorstva ključno ravno razlikovanje med ceno, ki je določena (pre)nizko zaradi „predatorskega“ namena in med ceno, ki je določena zelo nizko zaradi težnje po večji konkurenčnosti oziroma povečanju učinkovitosti konkurenčnega procesa.