postopek dodelitve radijskih frekvenc za opravljanje radiofuzije – javni razpis – položaj stranke – pravni interes
Tožeča stranka v obravnavanem postopku ne more imeti položaja stranskega udeleženca, saj ni izkazala svoje osebne, na zakon oprte koristi, ki bi jo lahko varovala v tem upravnem postopku.
dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse – načelo zakonitosti
Skladno z načelom zakonitosti (v davčnem pravu) se pri odmeri javnofinančnih dajatev uporabi zakon, ki je veljal v obdobju, na katerega se nanaša taka (davčna) obveznost, razen v primeru, če novi zakon glede teh obveznosti določa drugače (enako X Ips 201/2005 z dne 26. 11. 2009).
Naknadna predložitev manjkajoče dokumentacije pomeni dopolnitev ponudbe, ki po izteku roka za oddajo ponudb ni bila dopustna (četrti odstavek 11. člena ZTel-1).
Koncesija, podeljena v skladu s 17. členom ZTel, se po uradni dolžnosti in brez javnega razpisa v roku 1 leta od uveljavitve ZTel-1 nadomesti z dovoljenjem.
pristojbina za uporabo televizijske radiofuzne postaje - dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse – javna dajatev - načelo zakonitosti – uporaba predpisa veljavnega v času prvega odločanja
V obravnavani zadevi odstop od sodne prakse v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni podan, saj gre za drugačen pravni in dejanski položaj kot v zadevah, na katere se sklicuje tožeča stranka, in sicer za odmero javne dajatve, odločitve, na katere se sklicuje tožeča stranka, pa se nanašajo na področja upravnih gradbenih zadev oziroma zaposlovanja tujcev.
telekomunikacije - soglasje k cenam – sprememba cen
Po mnenju revizijskega sodišča izpodbijana odločba ni nezakonita zaradi tega, ker tožena stranka ni samo formalno zavrnila izdajo soglasja, ker se pač ni strinjala s predlaganimi cenami, ampak je določila, s kako visokimi cenami se strinja (oziroma pod kakšnimi pogoji) jim daje soglasje. Ker ZTel-1 dopušča naložitev spremembe splošnih pogojev in cen tudi po tem, ko je bilo soglasje že dano, iz razlage zakona izhaja, da se torej lahko naroči sprememba (tudi oziroma predvsem) še preden je bilo dano soglasje oziroma ob predložitvi v soglasje.
ZUP člen 279, 279/1-1. ZTel-1 člen 115, 149, 149/2, 149/3. ZTel člen 17.
plačilo dajatve po koncesijski pogodbi - ničnost upravne odločbe – ni upravna stvar – razmerja, ki so predmet urejanja s koncesijsko pogodbo
Tožena stranka ni imela zakonite podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, po katerem je z upravno odločbo (sklepom) odločala v zadevi oziroma razmerjih, ki so predmet urejanja s koncesijsko pogodbo.
položaj stranke v postopku - položaj stranskega udeleženca – postopek izdaje gradbenega dovoljenja – poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist
Ker tožnik ni bil stranka oziroma stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegovo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZUS.
dovoljenje za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev – koncesija - uporaba radiofrekvenčnega spektra – mobilna telefonija
Ker so, kot izhaja iz izpodbijane sodbe in podatkov predloženih spisov, posamezne pravice in dolžnosti, za katere tožeča stranka navaja, da so bile urejene s koncesijsko pogodbo, urejene v ZTel-1, ki je veljal v času odločanja, jih ni bilo treba v dovoljenju še posebej navajati.
koncesija - pravno varstvo po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja
Pravila pravnega varstva po ZRPJN se uporabljajo najdlje v okviru postopka oddajanja koncesije, dokler teče postopek javnega razpisa za koncesijo do izdaje upravne odločbe o podelitvi koncesije, ne more pa se sistem pravnega varstva po tem zakonu uporabljati tudi po tem, ko je odločba o podelitvi koncesije že izdana.
ZTel-1 člen 73, 73/1, 73/6, 73/7, 73/8, 73/9, 106, 108.ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1.
medomrežna povezava - operaterji javnih telekomunikacijskih omrežij - pogodba o medomrežnem povezovanju - uskladitev pogodbe z zakonom - z odločbo naložena obveznost uskladitve pogodb - pravna podlaga za izdajo odločbe
Ker je bila sporna odločba izdana le zaradi uskladitve že sklenjenih pogodb o medomrežni povezavi z določbami ZTel-1, za izdajo take odločbe pa ni podlage v določbah ZTel-1, je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbi ugodilo in odločbo tožene stranke odpravilo.
VoIP storitve (prenos glasu preko internetnega protokola) je šteti med tržne telekomunikacijske storitve, za opravljanje katerih je treba pridobiti dovoljenje, in ne med javne telekomunikacijske storitve.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1. ZUS člen 72, 72/4, 50, 50/2.ZTel-1 člen 3, 3/1-3, 4, 17, 74, 74/1, 74/3, 74/4, 75, 108.
glavna obravnava - sojenje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - cenik telekomunikacijskih storitev - soglasje k ceniku
Vloga za izdajo soglasja za cene telekomunikacijskih storitev, morajo vsebovati tudi specifikacijo stroškov, na podlagi katere je mogoče presoditi, ali so podani pogoji za izdajo takšnega soglasja.
URS člen 120, 120/1, 120/2, 125, 153, 153/3, 156. ZTel člen 7. Uredba o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja člen 14, 14/2, 14/3, 16.ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1.
pogodba o medomrežni povezavi – določitev cene medomrežnih povezav z odločbo ministra – zakonitost podzakonskega predpisa
Sodniki so pri sojenju vezani na ustavo in zakon, podzakonske predpise pa uporabljajo le, če so v skladu z zakonom in ustavo. Upravni akt je lahko izdan le, če je za to dana podlaga v zakonu ali zakonitem predpisu. Ker določbe 2. in 3. odstavka 14. člena Uredbe o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja nimajo podlage v ZTel, tudi niso zakonita podlaga za izdajo upravne odločbe ministra o obvezni sklenitvi pogodbe in določitvi cen medomrežnih povezav.
dodelitev radijske frekvence - začasna odredba - ZUS-1 - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - odgovor na odgovor
Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za odložitev izvršbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 in tudi zahtevo za izdajo ureditvene začasne odredbe po 3. odstavku tega člena, ne da bi za vsako posebej ločeno v samem izreku navedlo, da jo zavrača, to ne pomeni bistvene kršitve postopka, saj je sodišče svoje stališče za zavrnitev obeh zahtev obrazložilo in je v izreku sklepa v celoti zaobsežena odločitev o obeh predlogih. Neutemeljen je tudi očitek bistvene kršitve postopka in kršitve ustavnih pravic, ki naj bi jih storilo prvostopno sodišče s tem, ko je o zadevi odločilo, ne da bi dalo tožeči stranki možnost, da odgovori na odgovor tožene stranke na zahtevo za izdajo začasne odredbe. S tem, ko je sodišče poslalo tožeči stranki v vednost odgovor tožene stranke, je bila zagotovljena tista stopnja kontradiktornosti, ki je potrebna v postopku za izdajo začasne odredbe. Odgovor na odgovor niti v postopku odločanja o glavni stvari ni predviden kot procesno dejanje v postopku. V postopku za izdajo začasne odredbe se do trditev, da bo izbrani ponudnik nezakonito pridobival finančne in druge prednosti, ki bi jih moral pridobiti tožnik, ne sme opredeljevati pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za izdajo začasne odredbe, saj bi to pomenilo že presojo zakonitosti izpodbijanega akta.
začasna odredba - ZUS-1 - težko popravljiva škoda - izpad dohodka - prizadetost javne koristi
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je materialna škoda (če seveda obstoja) praviloma popravljiva. V zvezi s tem je neutemeljen pritožbeni ugovor, da bi bila škoda (naknadna izterjava razlik v cenah) "težko popravljiva". Tožeča stranka bi namreč, glede na klavzulo v svoji ponudbi za medomrežno povezovanje z njenim javnim mobilnim omrežjem, navedeno razliko v cenah s svojimi pogodbenimi partnerji lahko poračunala.
VoIP storitve (prenos glasu preko internetnega protokola) je šteti med tržne telekomunikacijske storitve, za opravljanje katerih je treba pridobiti dovoljenje in ne med javne telekomunikacijske storitve.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zahtevo tožečih strank za dodelitev številk skrajšanega izbiranja potrebno presojati v skladu s kriterijem za dodelitev teh številk po 1. alineji 5. odstavka 26. člena Pravilnika o oštevilčenju v javnih telekomunikacijskih omrežjih, ki določa, da se številke skrajšanega izbiranja dodelijo zaradi omogočanja dostopa do nujnih storitev. Ker ZTel in tudi Pravilnik pojma "nujna storitev" ne opredeljujeta, gre za nedoločen pravni pojem, določitev vsebine nedoločenega pravnega pojma pa je materialnopravno vprašanje. Na to vprašanje pa je sodišče prve stopnje pravilno odgovorilo, ko je presodilo, da taksi prevozi niso nujne storitve. Nujna storitev v bistvu pomeni urgentna storitev, s katero bi bilo nevarno odlašati. Pri tem ni pomemben kriterij, da gre pri izvajalcu nujne storitve za pridobitno dejavnost. Prevoz s taksijem je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, za stranko lahko nujen, ni pa urgenten. Beseda "nujno" pomeni, da se z določeno storitvijo ne sme odlašati. Ni pa to mogoče trditi, da je taksi storitev tako nujna.