ZPP (1977) člen 40, 188, 188/2, 188/3, 191, 191/1.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega zahtevka - tožba - vsebina tožbe - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - sprememba tožbe - sprememba istovetnosti zahtevka
Z uveljavljanjem novega zahtevka poleg obstoječega je tožeča stranka tožbo spremenila (1. odstavek 191. člena ZPP). Ker je opredelila novega kot primarnega in prvotnega kot subsidiarnega, gre za tako imenovano eventuelno kumulacijo zahtevkov (drugi odstavek 188. člena ZPP). Pri takšni kumulaciji zahtevkov gre za samostojne zahtevke, ki jih sme sodišče obravnavati združeno, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Povedano velja tako za začetno, kakor tudi za naknadno kumulacijo (za slednjo pa gre v tej zadevi). V takšnih primerih pa je potrebno dovoljenost revizije presojati posebej glede vsakega spora.
vrnitev nepremičnin upravičencu pravni osebi - začasna odredba - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začasno odredbo
Predlog za začasno odredbo lahko vložijo upravičenci fizične osebe, po odločbi Ustavnega sodišča RS pa tudi pravne osebe, če so imele ob podržavljenju premoženja status domače pravne osebe in če so same ali njihovi pravni nasledniki ob uveljavitvi ZDen delovale na območju Republike Slovenije.
SZ člen 58, 159, 159/2. ZSR člen 50.UZITUL člen 9, 9/1, 9/2.ZOR člen 154.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - prevzem premoženja JLA - povzročitev škode - splošna načela - podlage za odgovornost
Glede na navedene osamosvojitvene predpise tudi toženčevo sklicevanje (v ugovoru o sočasni spolnitvi obveznosti in v nasprotnem tožbenem zahtevku za dodelitev drugega enakovrednega stanovanja) na to, da je imel stanovanjsko pravico na prejšnjem stanovanju v S., ne more vplivati na odločitev o izpraznitvi spornega stanovanja, kot tudi ne na materialnopravno pravilno drugostopno zavrnitev nasprotnega tožbenega zahtevka. Na podlagi nezakonite odločbe o dodelitvi namreč toženec na spornem stanovanju (v M.) ni mogel pridobiti nobene pravice. Od tožeče stranke pa tudi ne more utemeljeno zahtevati (niti z ugovorom sočasne spolnitve obveznosti, niti z nasprotno tožbo) drugega primernega stanovanja. Dolžnosti tožeče stranke preskrbeti toženi stranki drugo primerno stanovanje namreč za primer kot je obravnavani, ne določa noben predpis Republike Slovenije. Pri tem revizijsko sodišče še pojasnjuje, da bi se toženec v Republiki Sloveniji lahko skliceval na pridobljeno stanovanjsko pravico na prejšnjem stanovanju in s tem na pravico do ponovne vselitve vanj oziroma na pravico do dodelitve drugega enakovrednega stanovanja (ali kakšnega drugega stanovanjskega varstva) le v primeru, če bi bilo tudi prejšnje stanovanje v Republiki Sloveniji in bi tožeča stranka tudi na tem stanovanju pridobila pravico razpolaganja. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre, saj je prejšnje toženčevo stanovanje v drugi državi (Republiki H.).
Temeljno načelo odškodninskega prava je, da lahko vsak zahteva povračilo povzročene škode, vendar pa morajo biti za odškodninsko odgovornost kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
- da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja,
- da je škoda sploh nastala,
- da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem,
- da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode.
V obravnavanem primeru že prvi pogoj ni izpolnjen. S pravnomočno sodbo je ugotovljeno, da tožena stranka pravice do uporabe spornega stanovanja nima (in ga tedaj zaseda nezakonito), drugega enakovrednega stanovanja pa ji tožeča stranka tudi ni dolžna zagotoviti. Morebitno duševno trpljenje tožene stranke in članov njene družine sicer ni izključeno, vendar pa ni posledica ravnanja tožeče stranke, ki bi ga bilo mogoče opredeliti kot nedopustno. Odškodninski zahtevek tožene stranke iz naslova duševnega trpljenja zaradi negotove prihodnosti je bil zato materialnopravno pravilno zavrnjen.
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba - nevarnost za javni red, varnost in obrambo države - pogoj dejanskega življenja v RS
Odhod poklicnega pripadnika oboroženih sil JLA v BiH, ki je bilo po umiku te armade iz Slovenije območje druge države, in dejstvo, da je bilo od poveljstva te armade (tuje vojske) odvisno, kje naj njen pripadnik živi, to dejansko pomeni prekinitev prejšnjega življenja v Sloveniji in ponovna vrnitev v Slovenijo ni nadaljevanje prejšnjega stanja, ampak pomeni novo stanje, ki ga prehodna določba 1. odstavka 40. člena ZDRS ni imela namena reševati.
upravni spor - izvršitev odločbe, zoper katero je sprožen upravni spor - odložitev izvršitve
Stranka, ki zahteva odložitev izvršbe odločbe, zoper katero je sprožila upravni spor (17. člen ZUS), je dolžna že v predlogu za odložitev izvršbe verjetno izkazati, da ji bo z izvršbo prizadejana težko popravljiva škoda.
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba - nevarnost za obrambo države
Častnik v tujih oboroženih silah po osamosvojitvi Republike Slovenije, to je po 25.6.1991, kar pa ni sporno, lahko pomeni nevarnost za obrambo Republike Slovenije.
denacionalizacija podjetij - začasna odredba - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki solastninskega deleža na nepremičnini
Vrnitev podržavljenega premoženja v obliki, ki je določena v 38. členu ZDen, se lahko nanaša le na nepremičnine, ki so bile ob podržavljenju last podržavljenega podjetja, ne more pa se ta nanašati tudi na druge nepremičnine, ki so sredstva oz. premoženje zavezanca.
Tožba za izbris hipoteke v zemljiški knjigi je utemeljena le v primeru, če bi prišlo do obravnavane vknjižbe hipoteke v nasprotju z določilom 29. člena pravnih pravil ZZK zaradi napačnega ravnanja v sami zemljiški knjigi.
Določbe ustavnega zakona o jamstvu Republike Slovenije za devizne vloge v bankah na ozemlju Republike Slovenije, s tem povezane določbe o načinu poravnavanja obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog in določbe zakona o dopolnitvah ustavnega zakona, ki urejajo odgovornost tožene stranke za devizne vloge, za katere ne jamči država, urejajo javni red in kot take izključujejo uporabo tujega prava (4. čl. zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih Ur.l. SFRJ št. 43/82 - v nadaljnjem ZUKZ).
Do preteka roka, predpisanega za uskladitev ustanovitvenih in drugih aktov podjetja, torej tudi statuta, v smislu 1. odstavka 580. člena ZGD (do 31.5.1994), na katerega kot na poseben zakon napotuje 79. člen ZGJS, je bil delavski svet tožene stranke pristojen za odločanje o imenovanju direktorja v skladu z do takrat veljavnim statutom tožene stranke.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države - vojaška oseba
Opravljanje dela šifrerja v JLA v času njene agresije na Slovenijo že glede na samo naravo tega dela in čas, v katerem se je to delo opravljalo, pomeni ogrožanje samostojnosti in obrambne moči Slovenije, torej nevarnost za državo in je zato že samo po sebi zadosten razlog za uporabo 3. odstavka 40. člena ZDRS.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev odločbe in sklepa disciplinskih organov, na podlagi katerih mu je prenehalo delovno razmerje. Na tožnikovo pritožbo je pritožbeno sodišče potrdilo izpodbijano odločbo.
Tožnik je v reviziji navajal, da disciplinskega ukrepa niso izrekli pristojni organi in je v tem kršitev materialnega prava. Nižji sodišči nista zavzeli stališč do tega vprašanja, zato je bilo treba obe odločbi razveljaviti, saj obstaja utemeljen dvom o pravilni uporabi materialnega prava.
sodni postopek - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po 1. odstavku 354. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb postopka, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodne odločbe. Relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana takrat, kadar obstaja ali je vsaj verjetna vzročna zveza med kršitvijo postopkovnih določb in izrekom nezakonite in nepravilne sodne odločbe. Če je namreč sodba zakonita in pravilna kljub določeni procesni kršitvi, ni podana relativna kršitev določb pravdnega postopka.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Za upravičence se štejejo osebe, ki so do 18.7.1991 uveljavile pravico do pokojnine oziroma do druge dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja vojaških zavarovancev, ki so bile po 18.7.1991 na razpolago, v suspenzu, na dopustu ali v bolniškem staležu in so do 18.10.1991 vložile zahtevek in izpolnile pogoje za priznanje do pokojnine oziroma do druge dajatve po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma, ki so pristopile k Teritorialni obrambi Republike Slovenije in so do 1.2.1992 izpolnile pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev.
Revizijsko sodišče ni dolžno ugotavljati ali je podana bistvena kršitev iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, ob pavšalni trditvi revizije, da sodba nima razlogov. Ni pa navedeno o čem nima razlogov.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Pristojni organi organizacije so izdali sklep, da delavcu preneha delovno razmerje zaradi neopravičene odsotnosti z dela pet zaporednih delovnih dni. Delavec je bil invalid III. kategorije in je bil pravnomočno razporejen na opravljanje določenih del. Ko je dobil nalog za opravljanje delovne naloge, je delo odklonil in odšel domov. Bolniškega staleža ni dobil, vendar ga na delo ni bilo več. Sodišče prve stopnje je po izvedbi dokazov ugotovilo, da je delo neopravičeno odklonil in da neopravičeno ni več prihajal na delo. Zahtevek na razveljavitev sklepov je zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je njegovo pritožbo zavrnilo.
Revizija je bila zavrnjena, ker za izostanek z dela ni bilo opravičenega razloga, saj je imel delavec pojasniti, zakaj naloge kot invalid III. kategorije ne more opraviti, v nobenem primeru pa brez odobritve bolniškega staleža ne bi smel z dela izostati.
uresničevanje pravic zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo
Sodišče druge stopnje je revidentki pravilno pojasnilo, da za priznanje ustrezne kategorije invalidnosti pravno ne more biti pomembno vprašanje, ali delodajalec razpolaga z ustreznim delom za zaposlitev delovnega invalida ali ne. Pri odločanju o tem, ali je možno nekoga razvrstiti med delovne invalide in kakšne so njegove preostale delovne zmožnosti oziroma ali so te popolnoma izgubljene, so pomembni samo medicinski razlogi, po priznanju ustreznih pravic pa so delodajalci dolžni postopati v skladu z zahtevami 139. in 140.
člena ZPIZ in priznano pravico uresničiti na enega od tam določenih načinov.
Tožena stranka je zadovoljila določbam 25. člena ZZT, ko je v odsotnosti oziroma nedosegljivosti delavca - tujca - pisno obvestilo o določbah ZZT, in posebej o posledicah iz 26. člena ZZT, poslala na naslov tožnikovega stanovanja in ga razobesila na oglasne deske podjetja.
sodni postopek - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izredna pravna sredstva -revizija - revizijski razlog
Bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP v revizijskem postopku uveljaviti le, če so storjene v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka 1. odstavka 385. člena ZPP). Če se je kršitev relativnega značaja pripetila v postopku na prvi stopnji, se lahko ta pomanjkljivost uveljavlja z revizijo le, če jo je stranka zaman uveljavljala s pritožbo. Tožnik pa se v pritožbenem postopku ni skliceval na obstoj relativnih procesnih kršitev (izpodbijal je le zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja). Ker tožeča stranka kršitev procesnih določb iz 1. odstavka 354. člena ZPP ni uveljavljala že v pritožbi proti odločbi sodišča prve stopnje, se na ta revizijski razlog ne more sklicevati v reviziji.