mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - rok za vložitev predloga
V konkretnem primeru je tožeča stranka svoj interes za nadaljevanje postopka nedvomno izrazila s predlogom, ki je prispel na sodišče dne 3.10.1994, t.j. štiri dni pred potekom trimesečnega roka. Tedaj bi ga sodišče prve stopnje nedvomno lahko zavrnilo kot preuranjenega. Če bi tako ravnalo, bi imela tožeča stranka možnost, da predlog vloži do poteka štirimesečnega roka. Ker pa je sodišče odločalo o predlogu šele dne 14.12.1994, bi ga moralo šteti kot pravočasnega. S tem, da ga je šele tedaj zavrnilo in hkrati ugotovilo, da se šteje tožba za umaknjeno, ker nobena od strank ni predlagala v štirimesečnem roku nadaljevanja postopka, je bila tožeči stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Zaradi bistvene kršitve določbe pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP je revizijsko sodišče sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavilo.
Tožena stranka poskuša na revizijski stopnji spremeniti tako dejanske ugotovitve o trajanju in intenzivnosti fizičnih bolečin, ki jih je tožeča stranka pretrpela zaradi ugriza psa, kakor tudi dejanske ugotovitve o trajanju in intenzivnosti strahu, ki ga je doživela ob tej poškodbi.
Ni pomemben čas, ko je bilo mnenje izvedenca dejansko izdelano in je tožena stranka zanj izvedela, temveč je pomembno, ali bi tožena stranka ta dokaz lahko predlagala že v prejšnjem postopku ali ne.
odlog izvršbe - na predlog dolžnika - nasprotna izvršba - razlogi za nasprotno izvršbo - pravila vračanja - kdaj je mogoče prejeto obdržati
Na določbo 216.čl. ZOR se ne bi mogel uspešno sklicevati upnik v primeru, če bi sodišče v izvršilnem postopku izterjalo pravnomočno prisojeno terjatev pred odločitvijo o reviziji, s katero bi dolžnik uspel, tako da bi njegova obveznost ne obstajala več ali pa bi bila manjša. Za tak primer je v 59.čl. ZIP predvidena nasprotna izvršba, pri kateri ni nobenih izjem glede vrste terjatve. Zato tudi v primeru uveljavljanja povračilnega zahtevka v pravdnem postopku dolžnik ne more biti v slabšem položaju, kot če bi predlagal nasprotno izvršbo.
Vozniško dovoljenje izda na zahtevo upravičenca pristojni upravni organ za notranje zadeve, na katerega območju ima upravičenec stalno oziroma začasno prebivališče več kot šest mesecev, če v RS nima stalnega prebivališča. Če tožnik kot tujec nima urejenega prebivanja po določbah zakona o tujcih (z dovoljenjem za začasno ali stalno prebivanje), od česar je odvisno uresničevanje pravic in dolžnosti, potem niso izpolnjeni pogoji za zamenjavo vozniškega dovoljenja.
ZUI člen 175. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 2, 9.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv mentor
Pedagoški delavec, ki ne izpolnjuje pogoja ustrezne smeri izobrazbe po 175. členu zakona o usmerjenem izobraževanju za predmet matematika, ki ga poučuje na srednji šoli, ne more napredovati v naziv mentor.
Revizija je v tem primeru vložena zoper sklep. Po določilu prvega odstavka 400. člena zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP), lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Pravnomočno pa je postopek končan (v smislu prvega odstavka 400. člena ZPP), le tedaj, če je s sklepom popolnoma prenehala litispendenca v določenem sporu. Z izpodbijanim sklepom litispendenca ni prenehala, ker se je sodišče določene vrste zgolj izreklo za nepristojno, s tem da bo po pravnomočnosti sklepa odstopilo zadevo stvarno pristojnemu okrajnemu sodišču. S takim sklepom tako postopek ni končan in se nadaljuje, čeprav sicer pred drugim sodiščem. Ker torej s pobijanim sklepom postopek ni bil pravnomočno končan, revizija zoper ta sklep ni dovoljena, zaradi česar jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (četrti odstavek 400. člena v zvezi s 392. členom ZPP).
zahteva za izreden preizkus pravnomočne odločbe pred Zveznim sodiščem
V 2. odstavku 416. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP) je bil opredeljen povsem določen namen zahteve za izreden preizkus pravnomočne odločbe pred Zveznim sodiščem in sicer, da se preko judiciranja Zveznega sodišča zagotovi enotnost na jugoslovanskem trgu v primerih, če bi bila ta enotnost kršena s kakšno drugo odločbo katerega od bivših republiških oziroma pokrajinskih vrhovnih sodišč, izdano na podlagi drugega izrednega pravnega sredstva t.j. revizije ali zahteve za varstvo zakonitosti. Namen tega pravnega sredstva je z osamosvojitvijo Slovenije nedvomno odpadel. Zato ni podlage za smiselno uporabo določb ZPP, ki urejajo zahtevo za izreden preizkus pravnomočne odločbe pred Zveznim sodiščem, saj te nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije (1. odstavek 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I). Razen tega tudi ni podlage za prenos pristojnosti bivšega Zveznega sodišča na Vrhovno sodišče Republike Slovenije po 2. odstavku 4. člena citiranega ustavnega zakona. O tem je bilo na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 11.12.1992 sprejeto načelno pravno mnenje (Por II/92).
carinski postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku
Uvedba stečajnega postopka bi lahko imela vpliv na že uvedeni carinski postopek le, če bi take pravne posledice določal materialni zakon (carinski ali stečajni).
obračun carine - posebna dajatev za uvoz kmetijskih proizvodov - rok uveljavitve predpisa
Rok uveljavitve predpisa je objektivni in za vse subjekte enak rok, ki začne teči naslednjega dne po objavi v državnem uradnem listu in ne glede na okoliščino, kdaj so se zainteresirani subjekti dejansko seznanili s predpisom.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči druge in prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilno odločili, ko sta naložili tožencu, da mora za mladoletno hčerko P. plačevati po 5.000,00 SIT preživnine mesečno in ko sta dalje toženčev preživninski zahtevek zoper tožnico zavrnili kot neutemeljen. Toženčeva preživninska obveznost do hčerke je odmerjena v skladu z možnostjo tako njega kot tožnice in potrebami ml. P. ter so drugačna revizijska izvajanja neutemeljena. Lastni preživninski zahtevek toženca zoper tožnico pa ni utemeljen, ker med postopkom ugotovljeno dejansko stanje ni dajalo podlage za uporabo 81. člena ZZZDR.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da napak volje ni bilo, za uveljavljanje čezmernega prikrajšanja pa je pred vložitvijo nasprotne tožbe potekel enoletni rok po drugem odstavku 139. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). V izpodbijani sodbi je sodišče druge stopnje pravilno poudarilo, da iz razlogov, ki jih zatrjuje toženec, pogodba ni nična ampak izpodbojna. Prekluzivni rok za izpodbijanje pogodbe pa je pred vložitvijo nasprotne tožbe že potekel (prvi odstavek 117. člena ZOR).
povrnitev škode - povrnitev gmotne škode - vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina
Po 185. členu ZOR je odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala. Le kadar vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča, sodišče naloži odgovorni osebi, da mora plačati oškodovancu ustrezno vsoto kot odškodnino.
Restitucija praktično nikoli ne predstavlja popolne stroškovne enakovrednosti. Praviloma je nadomestitev stare stvari z drugo stvarjo takšna, da se stara stvar nadomesti z novo stvarjo, ker drugačna nadomestitev sploh ni mogoča. Zaradi tega praviloma nastaja razlika v vrednosti med poškodovano stvarjo oz. stvarjo, kakršna je bila pred škodnim dogodkom, in nadomestno stvarjo po škodnem dogodku. Vendar pa tožena stranka zmotno meni, da je v vsakem primeru potrebno napraviti obračun med navedenima vrednostima in da je oškodovanec povzročitelju škode vedno dolžan povrniti razliko med vrednostjo poškodovane in vrednostjo nove stvari. Merilo za nadomestilo je subjektivna korist oškodovanca. Tožena stranka si tako zmotno razlaga določilo 185. člena ZOR o restituciji.
Zmotna je trditev tožene stranke, da bi sodišče o tem moralo odločiti brez zahtevka in istočasno z odločanjem o restituciji. Pravilo sočasne izpolnitve velja le za dvostranske pogodbe (122. člen ZOR). Le v teh primerih lahko ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje. Odškodninska obveznost je enostranska obveznost povzročitelja škode.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - postopek za določitev najemnika stanovanja
111. člen ZNP ureja nekdanja stanovanjska razmerja po zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS št. 35/82 in 14/84, v nadaljevanju ZSR). Ta razmerja niso bila premoženjska razmerja. Zato je bila po 382. členu ZPP revizija zoper odločitev o stanovanjski pravici dovoljena tudi v pravdnem postopku ne glede na vrednost spornega predmeta.
Po zakonu o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP, Uradni list SRS št. 30/86) revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen). Pravica do revizije po ZNP je tako izjema in ne pravilo.
Iz podatkov in listin v upravnih spisih izhajajo okoliščine (tožnik se na naslovu svojega prebivališča in tudi sicer v RS zadržuje malo časa, kar ne izpodbija v tožbi oz. v tem prebivališču ne stanuje, ampak le občasno obiskuje najemodajalca; njegova soproga z otroci je zaposlena in živi v tujini), ki kažejo na to, da tožnik ne izpolnjuje zakonskega pogoja dejanskega življenja v RS po določbi 1. odstavka 40. člena ZDRS.
Glede na okrožnico tožene stranke (RUJP) z dne 23.7.1992, naslovljeno njenim izpostavam, iz katere sledi, da je bilo vsaj za leto 1991 treba pri nekaterih zavezancih obravnavati kot pokojnino le del zneska, ki so ga prejeli od italijanskega izplačevalca pokojnin, tožeča stranka pa v tožbi zatrjuje, da se je davčni predpis enako izvajal v letu 1992 (na podlagi dogovora med Vlado RS, RUJP in Zvezo upokojencev v RS); in če je temu res tako, se tožena stranka v izpodbijani odločbi ne more uspešno sklicevati na to, da je bila dohodnina odmerjena na podlagi podatkov, ki jih je tožeča stranka (zavezanec) navedla v napovedi za odmero dohodnine.