Iz podatkov in listin v upravnih spisih izhajajo okoliščine (tožnik se na naslovu svojega prebivališča in tudi sicer v RS zadržuje malo časa, kar ne izpodbija v tožbi oz. v tem prebivališču ne stanuje, ampak le občasno obiskuje najemodajalca; njegova soproga z otroci je zaposlena in živi v tujini), ki kažejo na to, da tožnik ne izpolnjuje zakonskega pogoja dejanskega življenja v RS po določbi 1. odstavka 40. člena ZDRS.
Glede na okrožnico tožene stranke (RUJP) z dne 23.7.1992, naslovljeno njenim izpostavam, iz katere sledi, da je bilo vsaj za leto 1991 treba pri nekaterih zavezancih obravnavati kot pokojnino le del zneska, ki so ga prejeli od italijanskega izplačevalca pokojnin, tožeča stranka pa v tožbi zatrjuje, da se je davčni predpis enako izvajal v letu 1992 (na podlagi dogovora med Vlado RS, RUJP in Zvezo upokojencev v RS); in če je temu res tako, se tožena stranka v izpodbijani odločbi ne more uspešno sklicevati na to, da je bila dohodnina odmerjena na podlagi podatkov, ki jih je tožeča stranka (zavezanec) navedla v napovedi za odmero dohodnine.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - postopek za določitev najemnika stanovanja
111. člen ZNP ureja nekdanja stanovanjska razmerja po zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS št. 35/82 in 14/84, v nadaljevanju ZSR). Ta razmerja niso bila premoženjska razmerja. Zato je bila po 382. členu ZPP revizija zoper odločitev o stanovanjski pravici dovoljena tudi v pravdnem postopku ne glede na vrednost spornega predmeta.
Po zakonu o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP, Uradni list SRS št. 30/86) revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen). Pravica do revizije po ZNP je tako izjema in ne pravilo.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da napak volje ni bilo, za uveljavljanje čezmernega prikrajšanja pa je pred vložitvijo nasprotne tožbe potekel enoletni rok po drugem odstavku 139. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). V izpodbijani sodbi je sodišče druge stopnje pravilno poudarilo, da iz razlogov, ki jih zatrjuje toženec, pogodba ni nična ampak izpodbojna. Prekluzivni rok za izpodbijanje pogodbe pa je pred vložitvijo nasprotne tožbe že potekel (prvi odstavek 117. člena ZOR).
povrnitev škode - povrnitev gmotne škode - vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina
Po 185. členu ZOR je odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala. Le kadar vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča, sodišče naloži odgovorni osebi, da mora plačati oškodovancu ustrezno vsoto kot odškodnino.
Restitucija praktično nikoli ne predstavlja popolne stroškovne enakovrednosti. Praviloma je nadomestitev stare stvari z drugo stvarjo takšna, da se stara stvar nadomesti z novo stvarjo, ker drugačna nadomestitev sploh ni mogoča. Zaradi tega praviloma nastaja razlika v vrednosti med poškodovano stvarjo oz. stvarjo, kakršna je bila pred škodnim dogodkom, in nadomestno stvarjo po škodnem dogodku. Vendar pa tožena stranka zmotno meni, da je v vsakem primeru potrebno napraviti obračun med navedenima vrednostima in da je oškodovanec povzročitelju škode vedno dolžan povrniti razliko med vrednostjo poškodovane in vrednostjo nove stvari. Merilo za nadomestilo je subjektivna korist oškodovanca. Tožena stranka si tako zmotno razlaga določilo 185. člena ZOR o restituciji.
Zmotna je trditev tožene stranke, da bi sodišče o tem moralo odločiti brez zahtevka in istočasno z odločanjem o restituciji. Pravilo sočasne izpolnitve velja le za dvostranske pogodbe (122. člen ZOR). Le v teh primerih lahko ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje. Odškodninska obveznost je enostranska obveznost povzročitelja škode.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči druge in prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno pravilno odločili, ko sta naložili tožencu, da mora za mladoletno hčerko P. plačevati po 5.000,00 SIT preživnine mesečno in ko sta dalje toženčev preživninski zahtevek zoper tožnico zavrnili kot neutemeljen. Toženčeva preživninska obveznost do hčerke je odmerjena v skladu z možnostjo tako njega kot tožnice in potrebami ml. P. ter so drugačna revizijska izvajanja neutemeljena. Lastni preživninski zahtevek toženca zoper tožnico pa ni utemeljen, ker med postopkom ugotovljeno dejansko stanje ni dajalo podlage za uporabo 81. člena ZZZDR.
pridobitev - državljan druge republike - vojaška oseba - prekinitev dejanskega življenja v RS
Prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji, pogojen s pripadništvom tuji armadi (JLA), ima značaj take odsotnosti njenega pripadnika, ki pomeni prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji in zato njegova vrnitev v Slovenijo ni nadaljevanje prejšnjega stanja, ampak pomeni povsem novo stanje, ki ga prehodna določba 1. odst. 40. člena ZDRS ni imela namena reševati.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS02468
ZZZDR člen 65, 76, 78, 78/1, 79. ZPP (1977) člen 385, 389, 389/2, 392, 400. ZUKZ člen 35, 40, 67.
prenehanje zakonske zveze - razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka - preživnina za otroka - preživnina za zakonca - revizija - dovoljenost revizije - pravni interes - revizija zoper sklep - pravo, ki ga je treba uporabiti - pravo države, katere državljana sta oba zakonca ob vložitvi tožbe - razmerja med starši in otroki po pravu države, katere državljani so - pristojnosti in postopek - pristojnost slovenskega sodišča
V 76. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 - preč.b., v nadaljevanju ZZZDR) je določeno, da zoper pravnomočno sodbo, s katero se zakonska zveza razveže, ni dovoljeno izredno pravno sredstvo. Če sodišče II. stopnje razveljavi odločbo prve stopnje in zadeve ne vrne v ponovno odločanje, je sklep o razveljavitvi odločba, zoper katero revizija ni dovoljena. Po 400. členu ZPP je revizija dovoljena le zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Z razveljavitvenim sklepom sodišča druge stopnje se postopek ni pravnomočno končal. Slovensko sodišče je stvarno pristojno tudi za to odločitev o preživnini za otroka, saj je pristojnost vezana na državljanstvo pravdnih strank (67. člen zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih, Ur.l. SFRJ, št. 43/82, p. 72/82, v nadaljevanju ZUKZ). Ista navezna okoliščina velja tudi za uporabo materialnega prava, če gre za razvezo zakonske zveze (35. člen ZUKZ).
Odločanje po uradni dolžnosti je vezano na obdobje po razvezi zakonske zveze. Do razvezne sodbe sodišče po uradni dolžnosti ne odloča, razen če so podani pogoji za izdajo začasne odredbe.
Povzemanje izreka tuje sodbe v domačo sodbo ne pomeni priznanja tuje sodne odločbe.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nov dokaz
Revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišče druge stopnje ni storilo nobene kršitve ZPP, ko je zavrnilo pritožbo tožene stranke. Sodišče druge stopnje je to storilo potem, ko je ugotovilo, da je bil dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje dovolj izčrpno izpeljan in dejansko stanje popolno ugotovljeno. Zato je procesnopravno pravilna ugotovitev, da zaslišanje predlagane priče, ne glede na to, kaj bi izpovedala, ne bi moglo privesti do drugačnih dejanskih ugotovitev. Kajti sodišče mora razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje le tedaj, če kakšno pravno odločilno dejstvo ni bilo ugotovljeno, ali pa, če bi bilo dejansko stanje lahko zaradi novega dokaza drugače ugotovljeno.
mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - rok za vložitev predloga
V konkretnem primeru je tožeča stranka svoj interes za nadaljevanje postopka nedvomno izrazila s predlogom, ki je prispel na sodišče dne 3.10.1994, t.j. štiri dni pred potekom trimesečnega roka. Tedaj bi ga sodišče prve stopnje nedvomno lahko zavrnilo kot preuranjenega. Če bi tako ravnalo, bi imela tožeča stranka možnost, da predlog vloži do poteka štirimesečnega roka. Ker pa je sodišče odločalo o predlogu šele dne 14.12.1994, bi ga moralo šteti kot pravočasnega. S tem, da ga je šele tedaj zavrnilo in hkrati ugotovilo, da se šteje tožba za umaknjeno, ker nobena od strank ni predlagala v štirimesečnem roku nadaljevanja postopka, je bila tožeči stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Zaradi bistvene kršitve določbe pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP je revizijsko sodišče sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavilo.
Ukrep tržnega inšpektorja, s katerim je stranki začasno prepovedal prodajo svetil, za katera ni imela potrdila o skladnosti s standardom JUS, je utemeljen, saj po 18. členu zakona o standardizaciji mora stranka, preden da proizvod v promet, pridobiti potrdilo o skladnosti proizvoda s standardom JUS, ne pa le obvestilo o izdaji certifikata.
Tožena stranka poskuša na revizijski stopnji spremeniti tako dejanske ugotovitve o trajanju in intenzivnosti fizičnih bolečin, ki jih je tožeča stranka pretrpela zaradi ugriza psa, kakor tudi dejanske ugotovitve o trajanju in intenzivnosti strahu, ki ga je doživela ob tej poškodbi.
Ni pomemben čas, ko je bilo mnenje izvedenca dejansko izdelano in je tožena stranka zanj izvedela, temveč je pomembno, ali bi tožena stranka ta dokaz lahko predlagala že v prejšnjem postopku ali ne.
Vozniško dovoljenje izda na zahtevo upravičenca pristojni upravni organ za notranje zadeve, na katerega območju ima upravičenec stalno oziroma začasno prebivališče več kot šest mesecev, če v RS nima stalnega prebivališča. Če tožnik kot tujec nima urejenega prebivanja po določbah zakona o tujcih (z dovoljenjem za začasno ali stalno prebivanje), od česar je odvisno uresničevanje pravic in dolžnosti, potem niso izpolnjeni pogoji za zamenjavo vozniškega dovoljenja.
odlog izvršbe - na predlog dolžnika - nasprotna izvršba - razlogi za nasprotno izvršbo - pravila vračanja - kdaj je mogoče prejeto obdržati
Na določbo 216.čl. ZOR se ne bi mogel uspešno sklicevati upnik v primeru, če bi sodišče v izvršilnem postopku izterjalo pravnomočno prisojeno terjatev pred odločitvijo o reviziji, s katero bi dolžnik uspel, tako da bi njegova obveznost ne obstajala več ali pa bi bila manjša. Za tak primer je v 59.čl. ZIP predvidena nasprotna izvršba, pri kateri ni nobenih izjem glede vrste terjatve. Zato tudi v primeru uveljavljanja povračilnega zahtevka v pravdnem postopku dolžnik ne more biti v slabšem položaju, kot če bi predlagal nasprotno izvršbo.
V konkretnem primeru je bila posojilna pogodba sklenjena v času, ko je že bila z zakonom o začasnih ukrepih, o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju (Ur.l. SFRJ, št. 85/89) določba 16. člena zakona (Ur.l. SFRJ, št. 66/85), ki je prepovedoval valutno klavzulo, tako spremenjeno, da je prepoved valutne klavzule odpadla. Tako je bila valutna klavzula že po tedanjem predpisu veljavno dogovorjena.
lastninjenje javnih podjetij - soglasje o cenitvi vrednosti deležev družbenega kapitala
Tudi odločba, ki, poleg soglasja k ocenitvi vrednosti deležev družbenega kapitala, vsebuje ugotovitev, kateri objekti in naprave postanejo last občine in ugotovitev vrednosti družbenega kapitala, je po vsebini odločba iz 74. člena zakona o gospodarskih javnih službah, zoper katero upravni spor ni mogoč.