delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinska odgovornost
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov, na podlagi katerih mu je prenehalo delovno razmerje. Sodišče je svojo odločitev oprlo na to, da je bila kršitev delovnih obveznosti dokazana na podlagi listin, zato ni zaslišalo prič, ki jih je tožnik predlagal. Na tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje potrdilo izpodbijano odločbo.
Revizijsko sodišče je revizijo, ki jo je vložil, zavrnilo kot neutemeljeno, saj tožnik ni obrazložil, zakaj naj bi bilo materialno pravo kršeno (73. čl. ZDSS), bistveno pa tudi ni bil kršen postopek po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, saj ima odločba razloge o odločilnih dejstvih (zakaj ni bilo šikane).
Osebni dohodek, ki ga je delavec prejel za delo v času, ko je bil po zakonu dolžan delati dalj kot poln delovni čas in se tako delo šteje po samoupravnem splošnem aktu kot poseben deloven pogoj, se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2.ZPIZ člen 27, 35.
akontacija vojaške pokojnine
Po določbi 35. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev pridobi pravico do invalidske pokojnine vojaški zavarovanec, pri katerem nastane invalidnost po tem zakonu.
Invalidnost pa, za razliko od določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po določbi 24. člena ZPIZZVZ nastane, ko vojaškemu zavarovancu preneha služba zaradi ugotovljene trajne nezmožnosti za aktivno vojaško službo kot posledica bolezni, poškodbe izven dela, poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V tem delu se predpis, ki ureja invalidsko varstvo vojaških oseb, razlikuje od tistega, ki ureja invalidsko varstvo civilnih oseb. ZPIZ namreč v 27. členu določa, da je invalidnost po tem zakonu podana, če nastane pri zavarovancu zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti, to se pravi z nastankom invalidnosti. Razlika je pomembna predvsem za pravilno določitev, od kdaj naprej ima zavarovanec izpolnjene pogoje za priznanje ustreznih pravic.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - obnova postopka
Dejstvo, da delavec o uvedbi dela preko polnega delovnega časa ni bil pismeno obveščen, tako kot določa splošni akt, ni novo dejstvo v smislu razloga za obnovo disciplinskega postopka. Za to dejstvo je delavec moral vedeti ves čas. Nepoznavanje splošnega akta pa ni razlog za obnovo postopka.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovnih obveznosti
Delavec je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, ker ni cen proizvodov določal v skladu s sanacijskim programom, ki ga je sprejel upravni odbor, čeprav je sam mislil, da ta ne odgovarja dejanskemu stanju oziroma stanju na tržišču.
akontacija vojaške pokojnine - izredna pravna sredstva - revizija
Odločilna je (dejanska) ugotovitev obeh nižjih sodišč, da je bil tožnik tudi po 18.7.1991 aktiven v vojaški službi in vse do dneva razrešitve ni imel nobenega v 2. alinei 1. odst. 2. čl. odloka o izplačevanju pokojnin predpisanega statusa.
Iz teh zaključkov obeh sodišč nedvomno sledi, da gre tudi za dejansko ugotovitev sodišča in ne morda le za pravno presojo statusa tožnika po 18.7.1991. Kakor hitro pa gre za dejansko ugotovitev v sodni odločbi sodišča prve stopnje, ki jo je sodišče druge stopnje na pritožbo tožeče stranke preizkušalo, jo mora tudi revizijsko sodišče upoštevati kot podlago presoji, da je bilo materialno pravo v izpodbijani sodni odločbi pravilno uporabljeno.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa pristojnih organov podjetja, na podlagi katerih je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenega izostanka z dela zaporedoma pet delovnih dni. Delavec je izostal zaradi vojnih dogodkov v Bosni. Štelo je, da je izostanek posledica višje sile, saj je bil zaprt v taborišču. Štelo je, da je prevzel tveganje nase, za primer, da se ne bo mogel vrniti pravočasno na delo. Organizacija ne more nositi posledic za svojevoljno ravnanje delavca. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča druge stopnje. Organizacija je delavcu odobrila dopust, ni pa ga v Bosno napotila. Delavec je vedel, da so v Bosni potekale vojne operacije, zato je prevzel nase tveganje, da se na delo ne bo mogel pravočasno vrniti. Zato je z dela izostal neopravičeno.
Sporazum med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah člen 5, 5/1.
ustavne pravice do socialne varnosti - sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o vojaških pokojninah -akontacija vojaške pokojnine
Ustavne pravice do socialne varnosti iz 50. člena ustave ni mogoče državljanom omejevati, posebej ne v nasprotju s 14. členom ustave. To načelo je povzeto tudi v določilu 1. odstavka 5. člena sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o vojaških pokojninah, s katerim se prepoveduje zmanjšanje, sprememba, zamrznitev, odvzem ali znižanje vojaških pokojnin in drugih dajatev, uveljavljenih po predpisih iz 2. člena v primeru, da je uživalec kasneje pridobil stalno prebivališče na območju druge države podpisnice. V tožnikovem primeru pa sprememba stalnega prebivališča, kot tudi druge osebne okoliščine, ki bi imele vpliv na izplačevanje dajatve, priznane s strani hrvaškega nosilca zavarovanja, sploh niso nastopile. Zato je bil njegov tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen in izpodbijana pravnomočna odločba ne pomeni zmotne uporabe materialnega prava.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2.
akontacija vojaške pokojnine
Glede na to, da je bilo v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem ugotovljeno, da tožnik po 18.7.1991 ni bil na razpolago, vsaj ne v skladu z zahtevo 293. in 294. člena zakona o službi v oboroženih silah, kar s svojimi navedbami v reviziji tudi sam potrjuje, niti do 18.10.1991 ni izpolnil pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, kar sta ugotovili obe nižji sodišči, niso izpolnjeni pogoji, da bi v njegovem primeru Republika Slovenija prevzela izplačevanje predčasne vojaške pokojnine.
odškodninska odgovornost - razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine, ki jo je toženec povzročil v času delovnega razmerja. Višino je oblikoval v pavšalnem znesku, ki po pogodbi o zaposlitvi velja za škodo, ki jo delavec povzroči delodajalcu po prenehanju delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo, ker je štelo, da zahteva tožnik pavšalno odškodnino za škodo, za katero ni pravne podlage, odškodnino za škodo, povzročeno v času delovnega razmerja pa bo lahko tožnik uveljavljal v posebnem postopku.
Revizijsko sodišče je tožnikovi reviziji ugodilo, ker je ugotovilo, da sodišče druge stopnje v odločbi ni jasno povedalo, zakaj pritožbeni razlogi niso utemeljeni (13. točka drugega odstavka 354. člena ZPP), kršeno pa je bilo tudi določilo, ki se nanaša na materialno pravo, ker ni bilo mogoče preizkusiti ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka- stranka v postopku - sposobnost biti stranka
Sposobnost biti stranka imajo vse pravne osebe (1. odst. 77. čl. ZPP). Tako tudi Republika Slovenija, ki jo zastopa zakoniti zastopnik tj. Javno pravobranilstvo RS, kar je že vprašanje pravdne sposobnosti strank (80. čl. ZPP). Pri drugotoženi stranki Republiki Sloveniji, ki jo zastopa zakoniti zastopnik, zato kršitve določb pravdnega postopka iz določila 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP ni zaslediti.
krajevna pristojnost sodišča - izrek sodišča za krajevno nepristojno - spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - sporazum o krajevni pristojnosti
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, da se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (drugi odstavek 20. člena). Kot izhaja iz listine, priložene tožbi, sta stranki sklenili sporazum o krajevni pristojnosti (70. člen ZPP), vendar takšen sporazum ne ustvarja izključne krajevne pristojnosti, ker takšno pristojnost lahko določi le zakon (kot na primer po 56., 57., 61. in 63. členu ZPP). Ker potemtakem ne gre za izključno pristojnost, se spričo uvodoma navedene zakonske določbe sodišče ne bi smelo izreči po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno. Po drugi strani pa sme tožnik vložiti tožbo, kadar ni podana izključna krajevna pristojnost, pri sodišču splošne krajevne pristojnosti ali kateremkoli drugem sodišču, ker mu zakon ne nalaga, da jo mora vložiti pri dogovorjenem sodišču (arg. iz prvega odstavka 20. člena ZPP).
lastninjenje in privatizacija stanovanj - rok za uveljavljanje zahteve za odkup
Dveletni rok iz 123. čl. SZ je prekluzivni rok, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati. Velja za vse upravičence in zavezance za privatizacijo enako. Okoliščine, ki posameznemu upravičencu otežijo ali celo preprečijo uveljavitev pravice, ne morejo povzročiti podaljšanja tega roka.
cestni prevoz stvari - pogodba o prevozu stvari - bistveni sestavni deli - odstop pogodbe - pogoji za odstop
Zakonita bistvena sestavna dela pogodbe o prevozu stvari v cestnem prometu sta tudi opredelitev stvari, ki je predmet prevoza, na način, ki ga določa 38. člen ZPPCP, ter navedba namembnega kraja.
Odstop pogodbe po 145. členu ZOR predvideva prehod celotnega pogodbenega razmerja od odstopnika na prevzemnika, to je prehod tako upravičenj kot tudi obveznosti.
dolžnost preživljanja - znižanje preživnine - spremenjene okoliščine na obeh straneh
Ker je bilo v postopkih pred sodišči prve in druge stopnje ugotovljeno, da so se razmere na strani obeh pravdnih strank spremenile, saj tožnik po smrti matere prejema družinsko pokojnino v višini 36.857,72 SIT mesečno in štipendijo 7.114,00 SIT ter na drugi strani, da je toženec kot delovni presežek izgubil redno zaposlitev in je sedaj brez dohodkov ter da mora skrbeti še za enega otroka, sta sodišči prve in druge stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno zaključili, da niso podani razlogi za zvišanje tožnikove preživnine, pač pa, da je utemeljeno znižanje toženčeve preživninske obveznosti do tožnika na 3.000,00 SIT mesečno.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS02436
ZD člen 128, 128/1, 162, 163, 214, 214/4. ZPP (1977) člen 382, 382/2, 382/3, 389, 389/2, 392, 400, 400/2.ZNP člen 1, 1/2, 34.
revizija - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - revizija zoper sklep o ugotovitvi obsega zapuščine - omejitev dedovanja - socialna pomoč
Izpodbijani sklep kot del sklepa o dedovanju je sodišče izdalo v zapuščinskem postopku, v katerem se med drugim ugotavlja, katero premoženje sestavlja zapuščina (162. člen ZD) in kar je tudi predmet izpodbijanega sklepa. Dedovanje se lahko omeji do vrednosti prejete socialne ali druge pomoči (prvi odstavek 128. člena ZD), odločitev o tem pa je del sklepa o dedovanju (četrti odstavek 214. člena ZD). Z izpodbijano odločbo je bilo torej odločeno ne le v okviru zapuščinskega postopka, marveč tudi o samem predmetu odločanja v takšnem postopku. Potemtakem ne gre za odločitev, ki ne bi sodila v ta postopek.
izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja - preklic izročitve - razveza pogodbe - pogodba v korist tretjega - neposredna pravica tretjega
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da sta toženec in njegov sedaj pokojni oče J.K. sklenila 11.5.1981 izročilno pogodbo, s katero si je izročevalec izgovoril v svojo korist in korist žene M. ter hčerke K. dosmrtno pravico stanovanja in dosmrtno brezplačno oskrbo v breme toženca proti izročitvi svojega posestva tožencu v takojšnjo last in posest. Po takih ugotovitvah sta bila sopogodbenika le toženec in njegov oče, ne pa tožnica, v katere korist je bila izgovorjena pravica do dosmrtne brezplačne oskrbe. Tožnica kot oseba, v korist katere je njen oče izgovoril določene terjatve, je kot tretja pridobila lastno in neposredno pravico nasproti dolžniku le do izpolnitve (prvi odstavek 149. člena zakona o obligacijskih razmerjih), ne pa pravice do razveze izročilne pogodbe, ki je pridržana le izročevalcu (analogno določilom prvega in drugega odstavka 115. člena zakona o dedovanju ter 120. člena istega zakona). To pravno dalje pomeni, da tožničin tožbeni zahtevek na razvezo izročilne pogodbe ni utemeljen.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 385, 385/1-2.ZZZDR člen 79.
revizija - dovoljenost revizije - izpodbijanje dejanskih ugotovitev v reviziji - relativne bistvene kršitve postopka na prvi stopnji kot revizijski razlog - preživnina otroka
Revizija omenja kršitve, ki naj bi jih v postopku storilo sodišče prve stopnje in navzlic opozorilu tudi sodišče druge stopnje. Revident sicer ne navaja izrecno, da uveljavlja relativne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 354. člena ZPP), jih pa sodeč po vsebini revizijskih trditev. Kršitve takšne narave, storjene na prvi stopnji, ki jih instančno sodišče ni sankcioniralo, pa so lahko revizijski razlog.