delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - obnova postopka
Dejstvo, da delavec o uvedbi dela preko polnega delovnega časa ni bil pismeno obveščen, tako kot določa splošni akt, ni novo dejstvo v smislu razloga za obnovo disciplinskega postopka. Za to dejstvo je delavec moral vedeti ves čas. Nepoznavanje splošnega akta pa ni razlog za obnovo postopka.
akontacija vojaške pokojnine - izredna pravna sredstva - revizija
Odločilna je (dejanska) ugotovitev obeh nižjih sodišč, da je bil tožnik tudi po 18.7.1991 aktiven v vojaški službi in vse do dneva razrešitve ni imel nobenega v 2. alinei 1. odst. 2. čl. odloka o izplačevanju pokojnin predpisanega statusa.
Iz teh zaključkov obeh sodišč nedvomno sledi, da gre tudi za dejansko ugotovitev sodišča in ne morda le za pravno presojo statusa tožnika po 18.7.1991. Kakor hitro pa gre za dejansko ugotovitev v sodni odločbi sodišča prve stopnje, ki jo je sodišče druge stopnje na pritožbo tožeče stranke preizkušalo, jo mora tudi revizijsko sodišče upoštevati kot podlago presoji, da je bilo materialno pravo v izpodbijani sodni odločbi pravilno uporabljeno.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovnih obveznosti
Delavec je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, ker ni cen proizvodov določal v skladu s sanacijskim programom, ki ga je sprejel upravni odbor, čeprav je sam mislil, da ta ne odgovarja dejanskemu stanju oziroma stanju na tržišču.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa pristojnih organov podjetja, na podlagi katerih je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenega izostanka z dela zaporedoma pet delovnih dni. Delavec je izostal zaradi vojnih dogodkov v Bosni. Štelo je, da je izostanek posledica višje sile, saj je bil zaprt v taborišču. Štelo je, da je prevzel tveganje nase, za primer, da se ne bo mogel vrniti pravočasno na delo. Organizacija ne more nositi posledic za svojevoljno ravnanje delavca. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča druge stopnje. Organizacija je delavcu odobrila dopust, ni pa ga v Bosno napotila. Delavec je vedel, da so v Bosni potekale vojne operacije, zato je prevzel nase tveganje, da se na delo ne bo mogel pravočasno vrniti. Zato je z dela izostal neopravičeno.
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2.ZPIZ člen 27, 35.
akontacija vojaške pokojnine
Po določbi 35. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev pridobi pravico do invalidske pokojnine vojaški zavarovanec, pri katerem nastane invalidnost po tem zakonu.
Invalidnost pa, za razliko od določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po določbi 24. člena ZPIZZVZ nastane, ko vojaškemu zavarovancu preneha služba zaradi ugotovljene trajne nezmožnosti za aktivno vojaško službo kot posledica bolezni, poškodbe izven dela, poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V tem delu se predpis, ki ureja invalidsko varstvo vojaških oseb, razlikuje od tistega, ki ureja invalidsko varstvo civilnih oseb. ZPIZ namreč v 27. členu določa, da je invalidnost po tem zakonu podana, če nastane pri zavarovancu zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti, to se pravi z nastankom invalidnosti. Razlika je pomembna predvsem za pravilno določitev, od kdaj naprej ima zavarovanec izpolnjene pogoje za priznanje ustreznih pravic.
Osebni dohodek, ki ga je delavec prejel za delo v času, ko je bil po zakonu dolžan delati dalj kot poln delovni čas in se tako delo šteje po samoupravnem splošnem aktu kot poseben deloven pogoj, se za ugotovitev pokojninske osnove upošteva v celoti.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinska odgovornost
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov, na podlagi katerih mu je prenehalo delovno razmerje. Sodišče je svojo odločitev oprlo na to, da je bila kršitev delovnih obveznosti dokazana na podlagi listin, zato ni zaslišalo prič, ki jih je tožnik predlagal. Na tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje potrdilo izpodbijano odločbo.
Revizijsko sodišče je revizijo, ki jo je vložil, zavrnilo kot neutemeljeno, saj tožnik ni obrazložil, zakaj naj bi bilo materialno pravo kršeno (73. čl. ZDSS), bistveno pa tudi ni bil kršen postopek po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, saj ima odločba razloge o odločilnih dejstvih (zakaj ni bilo šikane).
Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2.
akontacija vojaške pokojnine
Glede na to, da je bilo v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem ugotovljeno, da tožnik po 18.7.1991 ni bil na razpolago, vsaj ne v skladu z zahtevo 293. in 294. člena zakona o službi v oboroženih silah, kar s svojimi navedbami v reviziji tudi sam potrjuje, niti do 18.10.1991 ni izpolnil pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, kar sta ugotovili obe nižji sodišči, niso izpolnjeni pogoji, da bi v njegovem primeru Republika Slovenija prevzela izplačevanje predčasne vojaške pokojnine.
Sporazum med R Slovenijo in R Hrvaško o vojaških pokojninah člen 5, 5/1.
ustavne pravice do socialne varnosti - sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o vojaških pokojninah -akontacija vojaške pokojnine
Ustavne pravice do socialne varnosti iz 50. člena ustave ni mogoče državljanom omejevati, posebej ne v nasprotju s 14. členom ustave. To načelo je povzeto tudi v določilu 1. odstavka 5. člena sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o vojaških pokojninah, s katerim se prepoveduje zmanjšanje, sprememba, zamrznitev, odvzem ali znižanje vojaških pokojnin in drugih dajatev, uveljavljenih po predpisih iz 2. člena v primeru, da je uživalec kasneje pridobil stalno prebivališče na območju druge države podpisnice. V tožnikovem primeru pa sprememba stalnega prebivališča, kot tudi druge osebne okoliščine, ki bi imele vpliv na izplačevanje dajatve, priznane s strani hrvaškega nosilca zavarovanja, sploh niso nastopile. Zato je bil njegov tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen in izpodbijana pravnomočna odločba ne pomeni zmotne uporabe materialnega prava.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka- stranka v postopku - sposobnost biti stranka
Sposobnost biti stranka imajo vse pravne osebe (1. odst. 77. čl. ZPP). Tako tudi Republika Slovenija, ki jo zastopa zakoniti zastopnik tj. Javno pravobranilstvo RS, kar je že vprašanje pravdne sposobnosti strank (80. čl. ZPP). Pri drugotoženi stranki Republiki Sloveniji, ki jo zastopa zakoniti zastopnik, zato kršitve določb pravdnega postopka iz določila 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP ni zaslediti.
odškodninska odgovornost - razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine, ki jo je toženec povzročil v času delovnega razmerja. Višino je oblikoval v pavšalnem znesku, ki po pogodbi o zaposlitvi velja za škodo, ki jo delavec povzroči delodajalcu po prenehanju delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo, ker je štelo, da zahteva tožnik pavšalno odškodnino za škodo, za katero ni pravne podlage, odškodnino za škodo, povzročeno v času delovnega razmerja pa bo lahko tožnik uveljavljal v posebnem postopku.
Revizijsko sodišče je tožnikovi reviziji ugodilo, ker je ugotovilo, da sodišče druge stopnje v odločbi ni jasno povedalo, zakaj pritožbeni razlogi niso utemeljeni (13. točka drugega odstavka 354. člena ZPP), kršeno pa je bilo tudi določilo, ki se nanaša na materialno pravo, ker ni bilo mogoče preizkusiti ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.
udeležba drugih oseb v pravdi - stranski intervenient - pravdna dejanja intervenienta - pobotni ugovor - garantirana cena - obresti na vnaprej plačano kupnino
Po našem civilnem procesnem pravu je položaj stranskega intervenienta v pravdi (glej šestnajsto poglavje ZPP in arg. iz prvega in četrtega odstavka 208. člena) takšen, da ni stranka in ne more opraviti dejanj, s katerimi se razpolaga s tožbenim zahtevkom, naravo takšnega zahtevka pa ima v dobršni meri v pravdi postavljeni pobotni ugovor. Če ga torej sama stranka ni postavila, ga tudi ne more stranski intervenient, ne v njenem imenu oziroma zanjo, ne v svojem (seveda tudi ne iz materialnopravnih razlogov, saj morebitna intervenientova terjatev do tožnika nima nič skupnega s terjatvijo tožnika do toženca).
dovoljenost revizije - prekoračitev tožbenega zahtevka pred sodiščem druge stopnje
Pritožbeno sodišče s spremembo sodbe sodišča prve stopnje tudi v 3. točki izreka, čeprav je tožeča stranka v pritožbi ni izrecno navedla, je pa nasprotovala pobotanju, ni odločilo preko pritožbenega zahtevka.
ZPP (1977) člen 112, 112/4, 354, 354/1, 385, 385/1-2.ZS člen 83.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožba - roki - rok za vložitev pritožbe - iztek roka - sodne počitnice
Zakon o sodiščih določa, izvzemši nujne zadeve, da se šteje čas od 15. julija do 15. avgusta kot čas, ko sodišče ne dela (83. člen). Po četrtem odstavku 112. člena ZPP se izteče rok, če je njegov zadnji dan, ko se pri sodišču ne dela, s pretekom prvega prihodnjega delovnika.
Kadar obnovo postopka iz razloga 9. točke 249. člena ZUP predlaga oseba, ki bi ji šel v prvostopnem postopku zgolj položaj prizadete stranke, morajo biti dejstva oz. okoliščine, iz katerih kot verjetno izhaja, da bi bil moral biti predlagatelj obnove udeležen kot stranka, navedena v sklepu o dovolitvi obnove postopka, če ta ni bil izdan (2. odstavek 257. člena ZUP), pa v odločbi, izdani v obnovljenem postopku.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Tožnik je uveljavljal s tožbo dva zahtevka: prvega zaradi prepovedi vznemirjenja, ocenjenega na 6.000,00 SIT, drugega pa zaradi plačila odškodnine 36.594,00 SIT. Prvega je tožnik postavil s tožbo, vloženo 29.10.1992, drugega pa s spremenjeno tožbo 6.4.1993.
Po določilu drugega in tretjega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. V času vložitve tožnikove tožbe je vrednost spornega predmeta morala presegati 8.000,00 SIT (novela zakona o pravdnem postopku, objavljena v Uradnem listu bivše federacije pod št. 20/90), v času postavitve odškodninskega zahtevka pa je morala presegati 80.000,00 SIT (9. člen zakona o valorizaciji denarnih kaznih za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov - Uradni list RS št. 55/92). Ker vrednost spornega predmeta v tem primeru v času vložitve tožbe oz. postavitve odškodninskega zahtevka ni dosegala v drugem in tretjem odstavku 382. člena ZPP predpisane vrednosti, da bi bila revizija dovoljena, je revizijsko sodišče moralo tožnikovo revizijo zavreči kot nedovoljeno (392. člen ZPP).
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - pridobitev lastninske pravice - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Sporno premoženje zadeva na eni strani razmerje med tožnico in prvim tožencem kot razvezanih zakoncev, ki sta v času trajanja njune zakonske skupnosti ustvarila določeno skupno premoženje (zakonita podlaga iz drugega odstavka 52. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - naprej ZZZDR -, ki očitno v postopku ni bila sporna); na drugi strani pa zadeva razmerje navedene skupnosti prvih dveh in druge toženke, ki pa temelji po tožničinih trditvah na pogodbeni podlagi. Zadnje navedena podlaga je glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi po presoji revizijskega sodišča pogodbena, ki je v tem primeru tudi podana. Ugotovitev nižjih sodišč, da je tožnica kot zakonec prvega toženca skupaj z njim vlagala v sporne nepremičnine, je terjala le presojo pogodbenega razmerja med prvim tožencem in drugo toženko, ki ga predstavlja pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo navedena sklenila 6.4.1964. Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je druga toženka izročila prvemu tožencu svoje nepremičnine, in da sta se pogodbenika dogovorila, da lahko prevzemnik že za življenja izročevalke popravi in obnovi celo hišo in ji prizida tudi drug nov prostor. Taka ugotovitev lahko pomeni le, da je bil o tem sklenjen dogovor pogodbenih strank. Gradbeni posegi prevzemnika premoženja oziroma preživljalca v predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju zato ni bil nedovoljen in za vlagatelja tudi ne tuj posel. Velja namreč, kadar je dano soglasje za obnovitvene posege in dograditve preživljalcu v povezavi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, postane vlagatelj v obsegu vloženih sredstev in dela lastnik s tem ustvarjene stvari. Na tako ustvarjenem premoženju ima zato stvarnopravno varstvo oziroma pravico. Pravno pravilen je zato zaključek, da je premoženje, ki sta ga ustvarila tožnica in prvi toženec z vlaganji v sporno premoženje, njuno skupno premoženje, in da je zato utemeljen tožničin stvarnopravni zahtevek.
sklenitev najemne pogodbe - dolžnost plačevanja najemnine - odgovornost za škodo na prostorih
Obveznost plačevanja najemnine je toženec prevzel s sklenitvijo najemne pogodbe s tožnico. Brez sporazuma z njo zato ni mogel najemnine veljavno plačevati nikomur drugemu. Če je del najemnine plačeval V.J., je to lahko storil na svoje breme in ne na škodo tožnice.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina otroka
Preživnini v višinah po 12.000,00 SIT mesečno sta glede na ugotovljene premoženjske in druge razmere staršev obeh otrok prej nizki kot visoki. Zato je utemeljen zaključek, da je toženčeva preživninska obveznost do obeh tožnikov pravilno določena in v skladu z 79. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa, da sodišče določi višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Potrebe vsakega od otrok je sodišče v tem primeru ugotovilo v višini 30.000,00 SIT, oba otroka sta šoloobvezna, dohodki toženca pa so bistveno višji od dohodkov matere tožnikov (v razmerju nad 80.000 :