pridobitev z naturalizacijo - presoja dokazov - obrazložitev
Tožena stranka je upoštevala le varovančevo družinsko pokojnino, pri tem pa ni ugotovila, koliko ta znaša, kolikšno je njegovo premoženje pri banki in kolikšni so dohodki iz njegovega nepremičnega premoženja ter koliko znašajo stroški njegove dejanske oskrbe, da bi bilo možno sklepati o tem, ali tožničin varovanec ima ali nima zagotovljen trajen vir preživljanja najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost, kot določa 4. točka 1. odst. 10. člena ZDRS. Tako tožena stranka ni v skladu z 9. členom in 2. odst. 209. člena ZUP ugotovila in presodila vseh navedenih dejstev in okoliščin, pomembnih za pravilno in zakonito odločbo.
Tožba v tej zadevi je bila vložena dne 21.4.1993, ko je že veljal zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur.l. RS št.55/92), ki je v 9. členu določil vrednost spornega predmeta, nad katero je dovoljena revizija, z zneskom 80.000,00 Sit. V tej zadevi, kjer se tožbeni zahtevek glasi na plačilo 48.254,24 Sit torej revizija ni dovoljena in jo je zato revizijsko sodišče zavrglo (392.čl. ZPP).
Izjava matere, da je tožniku pripravljena pomagati, dokler ne najde kakršnekoli zaposlitve in mu dovoli stalno prebivati v njeni hiši, še ni zadosten dokaz o sredstvih za preživljanje (16/1, 2. alinea 19/3 in 19/2 čl. ZTuj). Ni pa mogoče zaprositi za dovoljenje za stalno prebivanje iz humanitarnih razlogov. Iz humanitarnih razlogov se lahko zaprosi le za dovoljenje za začasno prebivanje (18. člen ZTuj).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Tožnik je uveljavljal s tožbo dva zahtevka: prvega zaradi prepovedi vznemirjenja, ocenjenega na 6.000,00 SIT, drugega pa zaradi plačila odškodnine 36.594,00 SIT. Prvega je tožnik postavil s tožbo, vloženo 29.10.1992, drugega pa s spremenjeno tožbo 6.4.1993.
Po določilu drugega in tretjega odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. V času vložitve tožnikove tožbe je vrednost spornega predmeta morala presegati 8.000,00 SIT (novela zakona o pravdnem postopku, objavljena v Uradnem listu bivše federacije pod št. 20/90), v času postavitve odškodninskega zahtevka pa je morala presegati 80.000,00 SIT (9. člen zakona o valorizaciji denarnih kaznih za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov - Uradni list RS št. 55/92). Ker vrednost spornega predmeta v tem primeru v času vložitve tožbe oz. postavitve odškodninskega zahtevka ni dosegala v drugem in tretjem odstavku 382. člena ZPP predpisane vrednosti, da bi bila revizija dovoljena, je revizijsko sodišče moralo tožnikovo revizijo zavreči kot nedovoljeno (392. člen ZPP).
Kadar obnovo postopka iz razloga 9. točke 249. člena ZUP predlaga oseba, ki bi ji šel v prvostopnem postopku zgolj položaj prizadete stranke, morajo biti dejstva oz. okoliščine, iz katerih kot verjetno izhaja, da bi bil moral biti predlagatelj obnove udeležen kot stranka, navedena v sklepu o dovolitvi obnove postopka, če ta ni bil izdan (2. odstavek 257. člena ZUP), pa v odločbi, izdani v obnovljenem postopku.
ZPP (1977) člen 112, 112/4, 354, 354/1, 385, 385/1-2.ZS člen 83.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožba - roki - rok za vložitev pritožbe - iztek roka - sodne počitnice
Zakon o sodiščih določa, izvzemši nujne zadeve, da se šteje čas od 15. julija do 15. avgusta kot čas, ko sodišče ne dela (83. člen). Po četrtem odstavku 112. člena ZPP se izteče rok, če je njegov zadnji dan, ko se pri sodišču ne dela, s pretekom prvega prihodnjega delovnika.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa
Kdor v času do izteka roka ni izpolnjeval pogojev za pridobitev lastninske pravice, pač ne more izkoristiti ugodnosti privatizacije. Morebitna pridobitev državljanstva v času po izteku roka iz 123. čl. stanovanjskega zakona ne more učinkovati tako, da bi zaradi tega prej vložena zahteva za odkup postala utemeljena. Utemeljenost zahteve je namreč treba presojati po stanju, kakršno je ob vložitvi, utemeljenost pravice do privatizacije pa po stanju do izteka roka iz 123. čl. stanovanjskega zakona.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Pri razlagi določbe 32. člena ZD je treba izhajati iz njenega namena, ki je v tem, da ne bi drugi dediči, ki niso prispevali k povečanju vrednosti zapuščine, dedovali tistega, kar je k temu premoženju prispeval njihov sodedič. Ob takem izhodišču pa pravice do izločitve ni mogoče pogojevati s skupnim življenjem v ožjem smislu, ampak je bistveno, da je prispevek k povečanju premoženja nastal kot rezultat skupnega delovanja, pri čemer skupno gospodinjstvo ali življenje pod isto streho ni nujen pogoj za utemeljenost zahtevka po tej določbi.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - pridobitev lastninske pravice - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Sporno premoženje zadeva na eni strani razmerje med tožnico in prvim tožencem kot razvezanih zakoncev, ki sta v času trajanja njune zakonske skupnosti ustvarila določeno skupno premoženje (zakonita podlaga iz drugega odstavka 52. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - naprej ZZZDR -, ki očitno v postopku ni bila sporna); na drugi strani pa zadeva razmerje navedene skupnosti prvih dveh in druge toženke, ki pa temelji po tožničinih trditvah na pogodbeni podlagi. Zadnje navedena podlaga je glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi po presoji revizijskega sodišča pogodbena, ki je v tem primeru tudi podana. Ugotovitev nižjih sodišč, da je tožnica kot zakonec prvega toženca skupaj z njim vlagala v sporne nepremičnine, je terjala le presojo pogodbenega razmerja med prvim tožencem in drugo toženko, ki ga predstavlja pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo navedena sklenila 6.4.1964. Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je druga toženka izročila prvemu tožencu svoje nepremičnine, in da sta se pogodbenika dogovorila, da lahko prevzemnik že za življenja izročevalke popravi in obnovi celo hišo in ji prizida tudi drug nov prostor. Taka ugotovitev lahko pomeni le, da je bil o tem sklenjen dogovor pogodbenih strank. Gradbeni posegi prevzemnika premoženja oziroma preživljalca v predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju zato ni bil nedovoljen in za vlagatelja tudi ne tuj posel. Velja namreč, kadar je dano soglasje za obnovitvene posege in dograditve preživljalcu v povezavi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, postane vlagatelj v obsegu vloženih sredstev in dela lastnik s tem ustvarjene stvari. Na tako ustvarjenem premoženju ima zato stvarnopravno varstvo oziroma pravico. Pravno pravilen je zato zaključek, da je premoženje, ki sta ga ustvarila tožnica in prvi toženec z vlaganji v sporno premoženje, njuno skupno premoženje, in da je zato utemeljen tožničin stvarnopravni zahtevek.
sklenitev najemne pogodbe - dolžnost plačevanja najemnine - odgovornost za škodo na prostorih
Obveznost plačevanja najemnine je toženec prevzel s sklenitvijo najemne pogodbe s tožnico. Brez sporazuma z njo zato ni mogel najemnine veljavno plačevati nikomur drugemu. Če je del najemnine plačeval V.J., je to lahko storil na svoje breme in ne na škodo tožnice.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina otroka
Preživnini v višinah po 12.000,00 SIT mesečno sta glede na ugotovljene premoženjske in druge razmere staršev obeh otrok prej nizki kot visoki. Zato je utemeljen zaključek, da je toženčeva preživninska obveznost do obeh tožnikov pravilno določena in v skladu z 79. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa, da sodišče določi višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Potrebe vsakega od otrok je sodišče v tem primeru ugotovilo v višini 30.000,00 SIT, oba otroka sta šoloobvezna, dohodki toženca pa so bistveno višji od dohodkov matere tožnikov (v razmerju nad 80.000 :
dovoljenost revizije - prekoračitev tožbenega zahtevka pred sodiščem druge stopnje
Pritožbeno sodišče s spremembo sodbe sodišča prve stopnje tudi v 3. točki izreka, čeprav je tožeča stranka v pritožbi ni izrecno navedla, je pa nasprotovala pobotanju, ni odločilo preko pritožbenega zahtevka.
udeležba drugih oseb v pravdi - stranski intervenient - pravdna dejanja intervenienta - pobotni ugovor - garantirana cena - obresti na vnaprej plačano kupnino
Po našem civilnem procesnem pravu je položaj stranskega intervenienta v pravdi (glej šestnajsto poglavje ZPP in arg. iz prvega in četrtega odstavka 208. člena) takšen, da ni stranka in ne more opraviti dejanj, s katerimi se razpolaga s tožbenim zahtevkom, naravo takšnega zahtevka pa ima v dobršni meri v pravdi postavljeni pobotni ugovor. Če ga torej sama stranka ni postavila, ga tudi ne more stranski intervenient, ne v njenem imenu oziroma zanjo, ne v svojem (seveda tudi ne iz materialnopravnih razlogov, saj morebitna intervenientova terjatev do tožnika nima nič skupnega s terjatvijo tožnika do toženca).
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za obrambo države
Aktivno sodelovanje oficirja JA v času agresije JA na Republiko Slovenijo (26.6.1991) je razlog, zaradi katerega lahko upravni organ po 3. odstavku 40. člena ZDRS zavrne vlogo za pridobitev državljanstva RS.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države
Če upravni organ ne ugodi prošnji za sprejem v državljanstvo RS po 3. odstavku 40. člena ZDRS, mora v odločbi konkretno navesti, zaradi česa bi prosilčev sprejem v slovensko državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red ali za varnost oz. obrambo države, in razloge, ki so vplivali na tako oceno upravnega organa.
Ker tožnik izpodbija splošni akt, ki ga je sprejel Mestni svet Mestne občine Ljubljana, za katerega presojo ustavnosti in zakonitosti je pristojno Ustavno sodišče RS (21. člen zakona o Ustavnem sodišču RS), izpodbijani akt pa ni niti dokončni (upravni) posamični akt iz 1. odstavka 157. člena, niti posamični akt iz 2. odstavka 157. člena Ustave RS, izpodbijanega akta v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
Če tožnik po pozivu na dopolnitev nepopolne vloge v primernem roku in opozorilu na posledice tega ne stori, ne dopolni vloge, je upravni organ utemeljeno zaključil, da je vloga ostala nepopolna, ki je ni mogoče obravnavati in jo je po 2. odst. 68. člena ZUP zavrgel.
prometni davek - obnova postopka - odločanje o obnovi
Odločanje o uporabi izrednega pravnega sredstva odprave ali spremembe odločbe po nadzorstveni pravici (2. odst. 106. čl. ZDoh) je v pristojnosti republiškega davčnega organa (Republiške uprave za javne prihodke), zato davčni zavezanec ne more zahtevati odprave ali spremembe odločbe, zoper katero ni vložil pritožbe, po nadzorstveni pravici.
Po določbi 73. člena ZDen pripada zavezancu, iz čigar sredstev se vrne upravičencu nepremičnina, ki jo je pridobil odplačno, odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, ki se določi po določbah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini.