Zapisnik izkazuje, da so se v stanovanju nahajale še omare, ki jih je potrebno odstraniti. Druga tožena za svojo trditev, da naj bi bile te stvari last prve toženke, ni ponudila nobenega dokaza in se glavne obravnave ni udeležila, kljub temu, da je bila vabljena z vabilom zaradi zaslišanja. Ker iz spisovnih podatkov izhaja, da gre za razmerje med materjo in hčerjo in da je druga toženka stanovanje uporabljala z dovoljenjem in soglasjem prve toženke, pa je po oceni pritožbenega sodišča tudi pravilna odločitev, da sta dolžni stanovanje izprazniti obe (njuna obveznost je solidarna), in ni bila dolžnost tožeče stranke, da specificira, katere stvari mora odstraniti prva in katere druga toženka.
Podatkov o lastništvu stvari namreč nima tožeča stranka, temveč gre za razmerje med toženkama.
Pogodbeno kazen v višini 6 promilov dnevno je v svoji ponudbi predlagala prav tožena stranka, zato pritožbeno sodišče ni našlo razlogov za večji poseg v pogodbeno avtonomijo strank, kot ga je izvršilo sodišče prve stopnje, ki je pogodbeno kazen znižalo na 5 promilov dnevno.
varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - spremenjene okoliščine - mladoletnik
409.čl. ZPP nalaga sodišču, da mora otroku, ki je dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. To določilo zavezuje sodišče ne le takrat, ko prvič odloča o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok, temveč tudi v primerih iz 4.odst. 421.čl. ZPP, ko senat izda na zahtevo bivšega zakonca novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.
nedopustnost izvršbe - delitev skupnega premoženja zakoncev - vpis v zemljiško knjigo
Tožnica bi, na podlagi notarskega zapisa o sporazumni delitvi skupnega premoženja zakoncev, postala izključna lastnica nepremičnine samo, če bi predlagala vpis lastninske pravice na svoje ime v zemljiški knjigi.
odškodninska odgovornost delavca - pripravništvo - delovno razmerje
Načelo prostovoljnosti sklepanja delovnega razmerja velja tudi za pripravništvo kot posebno vrsto delovnega razmerja. Iz delovnopravnih predpisov ne izhaja, da se lahko delovno razmerje za opravljanje pripravništva sklepa po določenimi pogoji (npr. da bo delavec zaposlen pri delodajalcu še najmanj dve leti po opravljenem strokovnem izpitu). Delavec delodajalcu tako ni odškodninsko odgovoren, če ne spoštuje takega pogoja, določenega v pogodbi o zaposlitvi, kljub temu, da pogodba o zaposlitvi tako odškodninsko odgovornost delavca določa.
Predlagane dokaze, za katere oceni, da niso pomembni za odločbo, sodišče zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnilo. V nadaljnem teku pravde sodišče ni vezano na svoj prejšni dokazni sklep. Če sodišče izrecno ne zavrne dokaznega predloga oz. tega ne obrazloži, je lahko zaradi opustitve izvedbe dokazov dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, ne gre pa za bistveno kršitev določb postopka v smislu 1. odstavka 339. člena ZPP.
Delavec lahko uveljavlja zahtevek za plačilo regresa za obdobje, ko je bil brez zaposlitve, šele potem, ko sodišče odloči, da mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo (enako kot reperacijski zahtevek za plačilo nadomestila plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja). Zato začne zastaranje tega zahtevka teči šele z dnem, ko sodišče odloči, da je delavcu nezakonito prenehalo delovno razmerje.
ZPP (1977) člen 423, 423-2, 423, 423-2. ZDR (1990) člen 103, 103. ZTPDR člen 62, 63, 64, 62, 63, 64.
razrešitev direktorja - prenehanje delovnega razmerja zaradi disciplinskega ukrepa - pravica do obrambe - vročanje
Pravica do obrambe je v postopku predčasne razrešitve kršena, če je celotni postopek - od pobude za predčasno razrešitev (ki je bila očitno podana le ustno na zboru delavcev), imenovanja komisije za proučitev pobude za predčasno razrešitev, obravnavanja poročila komisije, do sprejema sklepa o predčasni razrešitvi - izveden na enem samem izrednem zboru delavcev.
Tožnik ni prejel niti pisne pobude niti pisnega poročila komisije, poleg tega mu ni bil dan niti en dan za pripravo obrambe. Zato se tožnik nedvomno ni mogel vsebinsko pripraviti na zagovor niti si ni mogel zagotoviti pomoči odvetnika, pa tudi ne zbrati potrebne dokumentacije v zvezi z očitanimi kršitvami.
Glede na določbo 103. člena ZDR o smiselni uporabi določb ZPP v postopkih pri delodajalcu je dopustno, da delodajalec v svojem splošnem aktu uredi vročanje pisanj drugače kot to ureja ZPP.
Če tožnik uveljavlja obnovitveni razlog kršitve pravice do obravnavanja pred disciplinskim organom, je rok za vložitev predloga za obnovo disciplinskega postopka 30 dni od vročitve odločbe disciplinskega organa (ob smiselni uporabi določbe 2. tč. 423. člena ZPP (1977).
odškodnina za nesrečo pri delu - odgovornost za škodo - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost
Zgolj dejstvo, da je delodajalec delavcu odrejal delo na višini, čeprav delavec takega dela ne bi smel opravljati, še ne pomeni popolne ekskulpacije delavčeve odgovornosti. Delavcu ni bilo odrejeno delo na nezavarovanem delu zapornice, pa se je na tem delu očitno nahajal. Tako je tudi delavec s svojim ravnanjem pripomogel k nastanku škodnega dogodka in škode, zaradi česar sta na podlagi 3. odst. 177. čl. ZOR oz. 192. čl. ZOR delodajalca delno oproščena objektivne odškodninske odgovornosti.
Toženi stranki skupaj s tožbo niso bile vročene tudi priloge, zato ji tožba ni bila pravilno vročena v odgovor in niso bili podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 54.
dodatek za deljen delovni čas - dejansko delo
Za izplačilo dodatka za deljen delovni čas je bistveno to, da delavec dela deljen delovni čas, ne glede na to, da takšnega delovnega časa delodajalec in delavec nista opredelila v pogodbi o zaposlitvi. Narava tožničinega dela je bila taka (molža krav), da se je delo opravljalo v deljenem delovnem času, zato je upravičena do dodatka.
Določba 67. člena ZDS zagotavlja prevzetim delavcem pravico do plače v enaki višini kot so jo imeli pred prevzemom do izdaje nove individualne odločbe o razporeditvi. ZDS ni zagotavljal enake višine plače po novi razporeditvi po sprejetem aktu o sistemizaciji delovnih mest. Določba 5. odstavka 67. člena, da mora Vlada Republike Slovenije pri določitvi višine dodatka iz 60. člena ZDS upoštevati raven plač in dodatkov delavcev agencije, ki so s 1.7.1996 postali delavci davčne uprave, namreč ne pomeni, da bi delavka morala prejeti tako visoke dodatke, da bi z njimi dosegla raven plače, ki jo je imela na agenciji.
transformacija delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja – podaljšanje delovnega razmerja za čas dopusta
Kadar je delovno razmerje sklenjeno za določen čas, delovno razmerje že po zakonu preneha s pretekom določenega časa. Morebitni sklep, ki ga o prenehanju delovnega razmerja izda delodajalec, je le dekleratorne, ugotovitvene narave. Zato pravni pouk v sklepu, če se izda, ni potreben, niti ni potrebna izdaja sklepa (zadostuje že npr. obvestilo). To, da je delodajalec odločil v korist delavca delovno razmerje podaljšati za čas dopusta, ki je delavcu še ostal, še ne pomeni, da je izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 18. člena ZDR. Zato ni prišlo do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas. Zakonska fikcija o sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas je podana, če delavec še naprej opravlja delo, ne pa tudi v drugih primerih, ko se npr. status zaposlene osebe podaljša zaradi dopusta ali bolezni.
Ker sta se z individualno pogodbo pogodbenika dogovorila o višini osnovne plače, ne da bi uredila morebitno znižanje te plače zaradi neizpolnjevanja obveznosti po pogodbi oziroma letnem planu, kar bi sicer lahko, tožniku na podlagi predložene pogodbe o zaposlitvi pripada osnovna plača, kot je dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272, 272/2, 272/2-2.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
Sklicevanje delavca na obveznosti v zvezi s preživljanjem sebe in otroka, plačevanjem kreditov in ostalih stroškov ni odločilnega pomena pri presoji nastanka nenadomestljive škode, saj težnja za ohranitev enakega dotedanjega standarda življenja ne more vplivati na odločitev o začasni odredbi. Vsaka izguba zaposlitve ima za posledico izpad prejemkov, kar pa pri tožniku, ki bi se mu pogodba o zaposlitvi (za določen čas) iztekla dne 31.3.2004, ne bo povzročilo težko nadomestljive škode.
Notarski zapis ne izkazuje nastopa zapadlosti, če je to okoliščina, ki sta jo stranki sicer predvideli, vendar je bila ob sklenitvi negotovo bodoče dejstvo. Če je nastop zapadlosti npr. odvisen od nekega naknadnega dejanja, npr. odpovedi pogodbe, mora biti izkazan na način iz tretjega odstavka 20. člena ZIZ.