ZZZDR člen 191, 191/I, 191, 191/I. ZZK člen 86, 86/I, 86/I-3, 95, 95-3, 86, 86/I, 86/I-3, 95, 95-3. ZZK-1 člen 246, 246/I, 246, 246/I.
vpis v zemljiško knjigo
Po 3.točki prvega odstavka 86. člena ZZK sodišče dovoli vpis, če so predložene listine, ki so predpisane za vpis, in če so priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih. V predmetni zadevi pa je že ob formalnem pregledu listine - izročilne pogodbe ugotoviti, da ni podana oziroma ni priložen dokaz o odobritvi v smislu prvega odstavka 191. člena ZZZDR. Brez take odobritve pa tak pravni posel ne more predstavljati listine, predpisane za vpis v zemljiško knjigo, ker ni priložen dokaz o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih (3. točka prvega odstakva 86. člena ZZK).
Da bi se pripravljalna vloga lahko štela kot nova samostojna tožba, bi morala nujno biti njen sestavni del tudi prva tožba, v kateri so bila (verjetno) navedena dejstva, ki utemeljujejo regresni zahtevek po temelju. Samo obe vlogi skupaj vsebujeta očitno vsa pravno relevantna dejstva, sama pripravljalna vloga pa nikakor ni popolna v navedbah, da bi že samo iz teh navedb izhajala utemeljenost "modificiranega" tožbenega zahtevka.
Do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, temveč zato, ker je prišlo do objektivno spremenjenih okoliščin, za katere je tožeča stranka (sicer brez svoje krivde) izvedela šele po vloženi tožbi. Ta okoliščina pa gre v breme njej, saj spada v njeno sfero tveganja, ki ga prevzame z vložitvijo tožbe.
Dolžnik ob vložitvi ugovora 6.2.2001 ni mogel navajati, da je bil pasiven družbenik, ker ta razlog pred odločbo Ustavnega sodišča še ni bil aktualen in z njim takrat ne bi uspel. Vendar po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim mu je bilo naloženo plačilo, ne more več uveljavljati ugovornega razloga iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 56. člena ZIZ.
ZDR (1990) člen 88, 89. ZDSS člen 24, 24. ZTPDR člen 54, 54.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zakonitost postopka
Na podlagi neobjavljenega pravilnika ni mogoče zakonito voditi disciplinskega postopka in so zato v takšnem postopku izrečeni disciplinski ukrepi nezakoniti. Načelo zakonitosti je namreč eno od temeljnih načel disciplinskega postopka. V skladu s tem načelom nihče ne more biti spoznan za odgovornosti za kršitev delovne obveznosti, ki kot takšna ni bila opredeljena v panožni kolektivni pogodbi ali v splošnem aktu delodajalca, še preden je bilo dejanje storjeno.
Ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, da je štelo, da je tožena stranka prekludirana glede predložitve sklepa o razporeditvi. Sodišče je sicer zmotno uporabilo določbo 4. odstavka 286. člena ZPP, ko ni dopustilo izvedbo dokaza z listino, ki jo je tožena stranka kot dokaz predlagala že v odgovoru na tožbo, vendar pa navedeno lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka.
URS člen 22. ZTPRD člen 81, 81/2. ZDR (1990) člen 34. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1990) člen 12, 12-1. SKPG člen 13. ZPP člen 100, 100/1.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - akt o obstoju prenehanja potreb po delu - kriteriji za ohranitev zaposlitve - delovna uspešnost - pooblastilo - pooblastilno razmerje - smrt pooblastitelja
Zgolj pomanjaknje akta, opredeljenega v 34. čl. ZDR v zvezi z ugotovitvijo obstoja trajnega prenehanja potreb po delu, katerega ugotovi poslovodni organ, še ne predstavlja razloga za nezakonitost postopka določanja trajno presežnih delavcev.
V SKPG(1990) je bil posebej določen kriterij - delovna uspešnost, po katerem delavec ohrani zaposlitev, kot temeljni kriterij, zato ni bilo možnosti uporabo tega kriterija po presoji delodajalca. Šele SKPgd, sprejeta v letu 1993, je omogočila uporabo drugih korekcijskih kriterijev, vendar le v primeru, če temeljni kriterij - delovna uspešnost, ni bil vnaprej opredeljen in določen.
Zgolj zato, ker dedinja po pokojnem tožniku ni mogla prepoznati podpisa pokojnega tožnika na pooblastilu, še ni mogoče zaključiti, da ni obstajalo dejansko pooblastilno razmerje med pokojnim tožnikom in pooblaščencem. Ker je imel tožnik, ki je umrl, pravdnega pooblaščenca, je le-ta imel v skladu s 1. odst. 100. čl. ZPP še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, saj pravdno pooblastilo s smrtjo ne preneha. Namesto umrle stranke vstopijo v njegov položaj v trenutku smrti ex lege njegovi dediči. Ker pooblastilo ne preneha, če pooblastitelj umre, pooblaščenec še naprej zastopa dediče pooblastitelja, ki pa lahko pooblastilo prekličejo.
ZGD člen 250, 250/2, 250, 250/2. ZDoh člen 15, 15/1, 15, 15/1. ZDavP člen 114, 130, 130/2, 226, 114, 130, 130/2, 226.
odpravnina - delavec s posebnimi pooblastili
Odpravnina neupravično odpoklicanemu delavcu je korporacijsko-pravni in ne delovno-pravni institut. Taka odpravnina šteje za osebni prejemek iz delovnega razmerja in se v skladu z Zakonom o dohodnini ustrezno obdavči.
začasna odredba - invalidnost - preostala delovna zmožnost - razporeditev na drugo delovno mesto - čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve
ZDR ne vsebuje določb, na podlagi katerih bi delodajalec v primeru ugotovljene invalidnosti delavca (s pravico do razporeditve oz. premestitve na delovno mesto, primerno delavčevi preostali delovni zmožnosti in strokovni izobrazbi oz. usposobljenosti) delavcu lahko izdal odločbo o čakanju na razporeditev oz. zaposlitev po pokojninskih predpisih.
Sodišče odloči o utemeljenosti ugovora pasivne legitimacije šele, če ugotovi, da so podane vse procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o tožbenem zahtevku.
V primeru pomanjkanja procesne predpostavke "t.i. notranje poti" sodišče o sporu ne more vsebinsko odločati. Odločanje o pasivni legitimaciji tožene stranke se presoja po materialnem pravu, saj tožnik zatrjuje, da je toženec subjekt zatrjevane materialne obveznosti.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi prisilne poravnave po 106. členu ZDR gre za odpoved iz poslovnih razlogov. Tudi za odpoved po tej določbi ZDR velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo za določene kategorije delavcev, ki jim delodajalec ne sme odpovedati pogodb o zaposlitvi, oz. je odpoved vezana na posebne pogoje in soglasja (predstavniki delavcev, starejši delavci, starši, invalidi).
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal usposabljanje in zaposlovanje invalidov, ni pravne podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu v postopku prisilne poravnave.
V postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi glede časovne in krajevne opredelitve storitve hujših kršitev pogodbenih obveznosti ni mogoče postaviti takšnih zahtev kot za kazenski postopek in tudi ne takšnih zahtev, kot so bile oblikovane za disciplinski postopek.
prenehanje delovnega razmerja - reparacija - razlika v plačah - regres
Če se delavec po prenehanju delovnega razmerja začasno samozaposli kot samostojni podjetnik ali se zaposli pri novem delodajalcu, za to obdobje ni upravičen do priznanja delovnega razmerja in do vpisa delovne dobe v delovno knjižico pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo. Ne izgubi pa s tem pravice, da od prejšnega delodajalca zahteva izplačilo razlike v plači oziroma razlike v dohodku. To velja tudi za regres za letni dopust.
Če delavcu po ZDR glede na delovno dobo pri delodajalcu (92. čl. ZDR) pripada krajši odpovedni rok, kot je določen v kolektivni pogodbi, odpovednega roka iz kolektivne pogodbe ni mogoče šteti za ugodnejšega. Kolektivna pogodba trajanje odpovednega roka veže na tarifno skupino, v katero je uvrščeno delavčevo delovno mesto. ZDR odpovedni rok veže na delovno dobo pri delodajalcu. V prejšnjem ZDR dolžina odpovednih rokov (razen pri trajno presežnih delavcih) ni bila določena, zato ureditve v kolektivni pogodbi, sprejeti v času veljave prejšnjega ZDR, ni mogoče šteti za ugodnejšo.
odpoved delovnega razmerja - sodno varstvo - nadurno delo - nadurno delo
V ZDR ni predvideno sodno varstvo zoper pisno opozorilo delavca na izpolnjene obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Pisno opozorilo že po gramatikalni razlagi ne pomeni dejanja, s katerim bi delodajalec kršil katero od pravic delavca iz delovnega razmerja. Opozorilo nima neposrednih pravnih posledic in predstavlja le predpostavko za kasnejšo redno odpoved. Šele v sporu o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi bi delavec lahko uveljavljal neutemeljenost takšnega opozorila.
ZDR omogoča v krajšem obdobju tudi večje število ur nadurnega dela oz. trajanja delovnega dne, vendar le, če je tako določeno z drugim zakonom ali kolektivno pogodbo. To v konkretnem primeru ni izkazano, saj posebnega zakona, ki bi to določal ni, prav tako pa to ne izhaja iz Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektro industrijo Slovenije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved s ponudbo nove pogodbe - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavci - rok za podajo redne odpovedi
Če delodajalec pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi (1. odst. 90. čl. v zvezi s 3. odst. 88. čl. ZDR), mora upoštevati tudi prepoved iz 114. čl. ZDR (posebno pravno varstvo pred odpovedjo za starejše delavce) ter podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved (5. odst. 88. čl. ZDR). Iskanje nove ponudbe za zaposlitev ne more vplivati na drugačno razlogovanje o dnevu seznanitve z razlogom odpovedi, saj je delodajalcu ob času seznanitve z razlogom odpovedi iz poslovnih razlogov znano, s kakšnimi drugimi deli oz. delovnimi mesti razpolaga.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-1, 100, 100/1, 100/1-1.
prenehanje delovnega razmerja - odpoved delavca - razporeditev na drugo delovno mesto
Tožnikovo pisno izjavo, da v skladu z novo razporeditvijo na delovno mesto vodje kopališča, tega dela ni pripravljen opravljati in da se mu izroči delovna knjižica, zaključena s konkretnim datumom, je potrebno razumeti kot izjavo o prenehanju delovnega razmerja po 1. točki 1. odstavka 100. člena ZDR.
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. čl. Zakona o sodnih taksah nastala obveznost tega dne ali pozneje.
Delodajalcu v primeru, ko je en delavec presežek, ni potrebno sprejeti programa razreševanja presežnih delavcev. V takem primeru zadošča navedba razloga za prenehanje potrebe po delu delavca v sklepu o prenehanju delovnega razmerja in da jo o tem obveščen tudi sindikat. Delodajalec mora zadostiti vsebinskim pogojem iz 35. čl. ZDR, ni pa nujen sprejem še posebnega formalnega akta z nazivom program razreševanja trajno presežnih delavcev.