ZPPSL člen 144, 160. ZDR (1990) člen 36f. ZJSRS-C člen 19.
odpravnina - prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja
Delavec lahko uveljavlja odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka z dajatveno tožbo, ker gre za terjatev, ki nastane zaradi stečajnega postopka.
ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4-2, 125, 125/1, 125/4-2.
izpodbijanje pravnih dejanj - pravilo sočasne izpolnitve - slabo finančno stanje dolžnika
1. Sočasna izpolnitev obveznosti stečajnega dolžnika oz. njena izpolnitev vnaprej, nima za posledico zmanjšanja bodoče stečajne mase, ker se v takšnem primeru vrednost premoženja ne spremeni, ampak se le izkazuje v drugačni pojavni obliki. 2. Vednost druge stranke za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje se glede na 2. tč. 4. odst. 125. čl. ZPPSL domneva, če je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. ZPPSL v tem smislu ni predvidel nobene izjeme.
stvarna pristojnost - upravna stvar - zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - delavec v upravnem organu - odredba nadrejenega delavca - odreditev del in nalog - prikrit disciplinski ukrep - začasna odstranitev z dela - aktivna legitimacija delavca
Odredba oz. navodilo o delu, ki jo je delavcu izdal nadrejeni načelnik upravne enote, delavcu nalaga pripravo programa odprave zaostankov oddelka, katerega vodja je, programa sistemizacije delovnih mest za ta oddelek, opravljanje uradnih dejanj izven sedeža upravne enotes in opravljanje strokovnega dela v rokih in na način, določen s predpisanimi navodili nadrejenih ter v skladu s pooblastili; nadalje se tožniku nalaga, da nemudoma poskrbi za odstranitev morebitnih alkoholnih pijač, glasbenih ali video sredstev z oddelka in prepove uporabo službenega telefona. Navedene zahteve ne pomenijo prepovedi, ki bi predstavljala prikrit disciplinski ukrep odvzema položaja (124. čl. ZJU) oz. začasne odstranitve z dela (132. čl. ZJU), niti ni kršena kakšna druga pravica iz delovnega razmerja, zato verjetnost zahtevka še ni izkazana.
Delavec ni aktivno legitimiran glede predloga za izdajo začasne odredbe, s katerim zahteva vrnitev vseh pravic drugim delavcem - svojim sodelavcem, saj delavec lahko uveljavlja le kršenje svojih pravic.
ZOR člen 186, 939, 186, 939. ZZVZZ člen 86, 91, 86, 91. ZOZP člen 18, 18.
odškodninski zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - stroški zdravljenja
Skladno z zakonom (veljavnim v času odločanja na prvi stopnji) ima ZZZS pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročil bolezen, poškodbo ali smrt zavarovane osebe (primerjaj 1. odstavek takrat veljavnega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstveni dejavnosti). Ta pravica zavoda (odškodninski zahtevek) je tako originarna, saj ima poseben pravni naslov (primerjaj sodbo VS SRS, opr. št. III Ips 9/81 z dne 01.10.1981). Zato v tem primeru ne gre za klasično subrogacijo.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5, 103, 100, 100/1, 100/1-5, 103. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZPP člen 320, 320.
prenehanje delovnega razmerja - dokončnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja
Pravne posledice dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja nastopijo z dnem, ko je odločitev komisije za pritožbe delodajalca vročena strankam.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Izguba zdravstvene sposobnosti za opravljanje dela voznika motornega vozila po 13-ih letih opravljanja tega dela ne more pomeniti zamolčanja podatkov o zdravstveni sposobnosti delavca za opravljanje dela.
Povzročitelj škode, nastale iz naslova opravljanja delovnih obveznosti, ki ne ravna tako kot se od njega kot od povprečnega delavca pričakuje, ravna hudo malomarno. Za hudo malomarnost se šteje, če delavec ravna zoper jasna navodila delodajalca. Ob pogojih iz 1. odst. 72. čl. ZPTDR (škoda iz delovnega razmerja, oblika krivde), pa morajo biti za odškodninsko odgovornost delavca izpolnjene tudi ostale splošne predpostavke odškodninske odgovornosti (nastanek škode, protipravno dejanje in vzročna zveza).
ZDR (1990) člen 125, 125. ZTPDR člen 15, 15. ZPP člen 394, 394-10, 394, 394-10. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
obnova postopka - nova dejstva - prevzem delavcev v drugo podjetje - prenehanje delovnega razmerja
Nova dejstva in novi dokazi se v predlogu za obnovo postopka lahko uveljavljajo le tedaj, če so obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka. Dokazi v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja pri novi delodajalki, v prejšnjem postopku niso mogli biti uporabljeni, saj je do prenehanja delovnega razmerja prišlo kasneje. Zato niso podani pogoji za obnovo postopka, v katerem je bilo pravnomočno odločeno o prenehanju delovnega razmerja pri prvem delodajalcu.
ZDR (1990) člen 36c, 36c/1, 36c/1-2. ZTPDR člen 15, 15. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
prenehanje delovnega razmerja - prevzem delavcev v drugo podjetje - bolniški stalež - invalid
1. Določba v ponujeni pogodbi o zaposlitvi, da se po potrebi delo opravlja izven Občine Litija, sama po sebi ni v nasprotju s pozitivno delovnopravno zakonodajo. Samo dejstvo, da je delavec invalid, le-temu ne daje pravice, da odkloni ustrezno razporeditev iz razloga svoje invalidnosti.
2. Po delovnopravni zakonodaji delavcu v času bolniškega staleža ne more prenehati delovno razmerje le zaradi nujnih operativnih razlogov, kot je to določeno v 2. alinei 1. odstavka 36c. člena ZDR. Tožnica ni bila trajno presežna delavka, temveč je bila razporejena k drugemu delodajalcu, tako da zanjo ni bil predviden ukrep prenehanja delovnega razmerja, temveč je bila zagotovljena kontinuiteta delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, zato dejstvo, da je bila v bolniškem staležu, na postopke ni imela nobenega vpliva.
3. V primeru, da se delavec ne ravna po dokončnem sklepu o prevzemu na delo k drugemu delodajalcu po 15. členu ZTPDR in 15. členu SKPgd, delavcu preneha delovno razmerje na podlagi 11. točke 1. odstavka 100. člena ZDR.
5. V primeru prevzema na delo k drugemu delodajalcu gre v bistvu za dvofazni postopek. Šele ko je postal sklep o prerazporeditvi tožnice k novemu delodajalcu dokončen, je tožnica lahko neupravičeno odklonila to razporeditev. Na podlagi zavrnitve razporeditve k novemu delodajalcu pa bi morala tožena stranka izdati nov sklep o prenehanju delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje zagreši absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, če izda zamudno sodbo ob neobstoju pogojev po 3. in 4. točke 318. člena ZPP ter v obrazložitvi zamudne sodbe ne navede razlogov, ki utemeljujejo izdajo zamudne sodbe (petega odstavka 324. člena ZPP).
gospodarska pogodba - obvestilo o napaki - skrita napaka
Kupec, ki trdi, da ima blago, ki ga je prevzel od prodajalca, kakšno napako, ki je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (skrita napaka), mora o njej, kadar gre za gospodarsko pogodbo, obvestiti prodajalca nemudoma, ko napako opazi. V obvestilu o napaki mora kupec natančneje opisati napako in zahtevati od prodajalca, da stvar pregleda. ZOR ne določa, da mora biti obvestilo o napaki podano pisno, zato da je veljavno.
ZPIZ-1 člen 446, 446, 446. ZDR člen 106, 116, 106, 116.
prisilna poravnava - invalid
1. Če je delavec invalid II. kategorije, mu v skladu s 116. čl. in 106. čl. ZDR delovno razmerje ne more prenehati zaradi prisilne poravnave, kajti predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (446. čl. ZPIZ-1) še ne omogočajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu.
2. Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi prisilne poravnave predstavlja redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, za tako odpoved pa velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo (za sindikalnega predstavnika, starejše delavce, invalide...)
Zakonitost sklepa o prenehanju delovnega razmerja (trajni presežek) je odvisna od tega, ali je bil program reševanja trajno presežnih delavcev veljavno sprejet. Program reševanja trajno presežnih delavcev velja za sprejetega, če svet delavcev ne sproži prostopka za arbitražo v 8. dneh oziroma če v nadaljnjih 8. dneh po imenovanju arbitražna komisija o sporu ne odloči.
Postopek pred arbitražno komisijo se lahko sproži po 5. odstavku 35. člena ZDR oziroma po 2. alinei 1. odstavka 98. člena ZSDU. Pri tem ne gre za dva različna postopka, ampak le za različne razloge, zaradi katerih je možno sprožiti spor pred arbitražo. V obeh primerih postopek poteka po določbah ZSDU.
odsotnost iz pisarne - zamuda roka - zavrženje tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pritožbena novota
Tožnik je šele v pritožbi (zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje) navedel, da je pooblaščenka pošto obvestila o daljši odsotnosti in predložil "naslovnikovo naročilo", hkrati pa v pritožbi ne zatrjuje, da tega dejstva in dokazov ni mogel predložiti že prej (s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje), zato ga pritožbeno sodišče ni moglo in smelo upoštevati.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100, 100/1. ZTPDR člen 75, 75/2, 75/2-3, 75, 75/2, 75/2-3.
prenehanje delovnega razmerja - suspenz
Delavec je upravičeno (na podlagi odločbe o suspenzu) odsoten z dela v času, ko mu sklep o odpravi suspenza še ni vročen. V tem obdobju ni mogoče govoriti o neupravičeni odsotnosti z dela, zato ni podana zakonska podlaga za prenehanje delovnega razmerja na podlagi 100. člena ZDR oz. 75. člena ZTPDR.