• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 6
  • 101.
    VSC sklep Cp 1242/2003
    3.3.2004
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00931
    ZD člen 143, 143/3, 143, 143/3. ZIZ člen 17, 21, 17, 21. ZPP člen 319, 319.
    izvršba - izvršilni naslov - sklep o dedovanju - res iudicata
    Samo dejstvo, da je bila v zapuščinskem postopku upnikova terjatev ugotovljena v sklepu o dedovanju, še ne pomeni, da je na podlagi takega sklepa o dedovanju mogoče predlagati izvršbo zoper zapustnikove dediče. Sklep o dedovanju (ki je praviloma le ugotovitvena odločba in dajatvenih izrekov ne vsebuje) je namreč lahko izvršilni naslov samo v tistem primeru, kadar vsebuje vse sestavine, ki jih določa 21. člen ZIZ.

     
  • 102.
    VDS sklep Pdp 715/2003
    3.3.2004
    DELOVNO PRAVO
    VDS02838
    ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100, 100/1. ZTPDR člen 75, 75/2, 75/2-3, 75, 75/2, 75/2-3.
    prenehanje delovnega razmerja - suspenz
    Delavec je upravičeno (na podlagi odločbe o suspenzu) odsoten z dela v času, ko mu sklep o odpravi suspenza še ni vročen. V tem obdobju ni mogoče govoriti o neupravičeni odsotnosti z dela, zato ni podana zakonska podlaga za prenehanje delovnega razmerja na podlagi 100. člena ZDR oz. 75. člena ZTPDR.

     
  • 103.
    VSL sodba in sklep I Cp 1711/2003
    3.3.2004
    stvarno pravo
    VSL51524
    ZTLR člen 57, 58, 58/1, 57, 58, 58/1. SPZ člen 99, 212, 268, 99, 212, 268.
    stvarna služnost - prenehanje služnosti
    S sodbo o pripoznavi je sodišče ugotovilo obstoj služnostne pravice

    vožnje in hoje v breme služečega zemljišča parc. št. x v korist

    gospodujočih nepremičnin y, toženi stranki pa je bilo naloženo, da

    mora tožnici izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bo

    mogoče to pravico vpisati v zemljiško knjigo. Sodba je postala

    pravnomočna 8.8.1993 in po preteku paricijskega roka tudi izvršljiva.

    Postopek v pravdni zadevi se je po pravnomočnosti sodbe na podlagi

    pripoznave nadaljeval le še po nasprotni tožbi toženke na ukinitev

    služnosti. Ne glede na tek tega postopka bi tožnica lahko vse od

    pravnomočnosti sodbe na podlagi pripoznave zahtevala s tožbo iz 57.

    člena ZTLR varstvo služnosti, saj je bil njen obstoj že pravnomočno

    ugotovljen. Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve

    stopnje, da je tožničina stvarna služnost prenehala na podlagi 1.

    odstavka 58. člena ZTLR. Tožena stranka se torej tožničinemu zahtevku

    za varstvo služnosti utemeljeno upira z ugovorom prenehanja

    služnostne pravice. V zvezi materialnopravno presojo spora, kot jo

    ponuja pritožba (99. člen SPZ, po katerem tožba za varstvo stvarne

    pravice ne zastara), naj bo le še pojasnjeno, da je treba

    utemeljenost uveljavljenega tožbenega zahtevka presojati po ZTLR

    (268. člena SPZ), konkretno po 57. členu ZTLR. Zavrnitev zahtevka pa

    ne temelji na zastaranju pravice, kot meni pritožba, temveč na

    prenehanju pravice na podlagi 1. odstavka 58. člena ZTLR, kar

    posledično pomeni tudi izgubo zahtevati varstvo pravice po 57. členu

    ZTLR. Varstvo služnostne pravice je namreč mogoče le, dokler služnost

    obstaja - v obravnavanem primeru pa je že pred vložitvijo tožbe

    prenehala po samem zakonu.

     
  • 104.
    VSK sodba I Cp 487/2003
    3.3.2004
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK00869
    ZOR člen 185, 189, 189/2, 185, 189, 189/2.
    vzpostavitev v prejšnje stanje - višina odškodnine
    Namen povrnitve škode je vzpostavitev stanja pred škodnim ravnanjem in ker so bila zemljišča pred odvzemom kmetijska, je potrebno oceniti vrednost teh zemljišč kot kmetijskih zemljišč in to po cenah, ki so jih ta zemljišča dosegala na trgu.

     
  • 105.
    VSK sklep I Cp 326/2003
    2.3.2004
    civilno procesno pravo
    VSK00893
    ZPP člen 454, 454.
    izdaja odločbe brez razpisa naroka
    Odločilno dejstvo, ki ga je sodišče moralo ugotavljati v postopku je torej bilo, ali je tožena stranka opustila obveznost poskrbeti za postavitev prometnega znaka, ki bi opozarjal na divjad na cesti. To dejstvo pa je bilo, med pravdnima strankama sporno. Po 454. čl. ZPP pa lahko sodišče izda odločbo brez razpisa naroka le v primeru, če med strankama dejansko stanje ni sporno.

     
  • 106.
    VSL sodba I Cp 382/2004
    1.3.2004
    medijsko pravo
    VSL51523
    ZMed člen 26, 26/1, 27, 35, 35/1, 26, 26/1, 27, 35, 35/1.
    objava odgovora oziroma popravka
    Odgovorni urednik mora objaviti popravek brez sprememb in dopolnil

    (27. člen ZMed). Če tega ne stori, ima tisti, ki zahteva objavo

    popravka, pravico to uveljaviti s tožbo (33. člen ZMed), obravnava o

    taki tožbi pa se omeji na obravnavanje in dokazovanje dejstev, od

    katerih je odvisna toženčeva dolžnost objave popravka (1. odstavek

    35. člena ZMed) in sicer konkretnega popravka, to je tistega, ki ga

    odgovorni urednik ni objavil, pa je bila njegova objava pravilno

    zahtevana. Zahteva za objavo drugačnega popravka zato lahko pomeni le

    novo zahtevo za objavo popravka. Ni mogoče slediti pritožbi, da

    tožeča stranka s tožbenim zahtevkom zahteva manj, kot je zahtevala

    pred pravdo, kar je za toženo stranko celo ugodneje in kar je sicer

    pravica tožeče stranke - na ta način bi namreč stranka v postopku

    lahko dosegla objavo popravka, ki naslovljen na odgovornega urednika

    ni izpolnjeval pogojev po ZMed, v tožbenem zahtevku pa jih

    izpolnjuje. Zato je treba določilo o omejitvi obravnavanja in

    dokazovanja dejstev na tista, od katerih je odvisna toženčeva

    dolžnost objave popravka, razumeti tako, da se obravnavajo in

    dokazujejo dejstva, od katerih je odvisna toženčeva dolžnost objave

    tistega popravka, ki je bil predhodno nanj naslovljen (1. odstavek

    26. člena in 27. člen ZMed).

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 6