brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - izplačilo obveznic
Iz izpisa iz registra KDD izhaja, da je tožnica lastnica več vrednostnih papirjev, vendar pa je k tožbi priložila dopis SOD d.d., iz katerega je razvidno, da je navedena družba obveznice tožnici v celoti izplačala. Navedeno kaže na to, da tožnica v času, ko je vložila vlogo in podala pisno izjavo o premoženjskem stanju, ni bila več lastnica vrednostnih papirjev.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 13/2, 23, 23/3. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev denarne socialne pomoči člen 3, 4. ZZZDR člen 118, 123.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek iz dejavnosti - družinski član prosilca
Organ je pravilno uporabil poročilo iz leta 2010, ker je bilo to zadnje poročilo, znano na dan vložitve prošnje, na upoštevanje le-tega pa napotuje 4. člen Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev denarne socialne pomoči. Sodišče tudi ne more slediti ugovoru tožnika, da je šteti njegovega polnoletnega sina za družinskega člana, iz razlogov, ki jih v tožbi našteva (telesna in umska manj razvitost). Tožnik navaja razloge, ki pomenijo podlago za podaljšanje roditeljske pravice (118. člen ZZZDR). Vendar v dokaz, da bi bila roditeljska pravica podaljšana, ni predložil nobenih dokazil, zato razlogov, kot sta telesna in umska manj razvitost, do izdaje odločbe o podaljšanju roditeljske pravice, organ ni bil dolžan upoštevati.
Ob upoštevanju, da gre za enostopenjski postopek, bi organ smel svojo odločitev spremeniti le, če bi bili za to podani pogoji, določeni za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev, vendar pa sprememba razlogov v obrazložitvi odločbe ne pomeni spremembe odločitve. Prav tako pa tudi ne gre za očitno pomoto, ki bi od organa terjala poseg v razloge obrazložitve, temveč za vsebinsko spremembo razlogov, ki so vplivali na odločitev.
Iz podatkov v spisih je razvidno, da je imel tožnik v času odločanja na prvi stopnji pri davčnem uradu evidentirane davčne obveznosti za davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela, ki jim je potekel rok plačila. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je prvostopenjski organ pravilno odločil, da se tožniku, ker ni izpolnjen pogoj iz 6. točke drugega odstavka 27. člena ZZDT-1, izdaja delovnega dovoljenja za zaposlitev tujcev zavrne.
ZDavP člen 112. ZDDPO člen 54, 55. ZUP člen 6. ZFPPod člen 27. ZGD člen 394.
davek od dobička pravnih oseb - odmera davka od dobička pravnih oseb - izbris družbe iz sodnega registra po vložitvi pritožbe - pravni nasledniki izbrisane družbe - zastaranje - za odločanje relevantni predpis - retroaktivnost
v obravnavanem primeru, v katerem je bila obveznost po izpodbijani odločbi naložena izbrisani pravni osebi, ki je prenehala obstajati po vložitvi pritožbe, je obstoj pravnih naslednikov izbrisane družbe pravno relevanten le za presojo pogojev za nadaljevanje pritožbenega postopka, v katerem se presoja pravilnost in zakonitost odločbe o odmeri davčne obveznosti izbrisane pravne osebe. Vprašanje, ali je toženka v zadevi na podlagi določb ZFPPod v zvezi s 394. členom ZGD prekludirana, ni odvisno od procesnih dejanj, ki jih je opravila v postopku s pravnimi sredstvi zoper izpodbijano odmerno odločbo, temveč (ob upoštevanju zakonske ureditve, po kateri pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve) od davčne izvršbe oziroma uradnih dejanj davčnega organa pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe. Načina uveljavljanja terjatev zakon ne določa. Zato je po presoji sodišča potrebna aktivnost upnika (v konkretnem primeru davčnega organa) v smeri uveljavljanja terjatve zoper družbenike izbrisane družbe.
V davčnih zadevah se glede ugotavljanja davčne osnove, davčne stopnje in opredelitve davčnega zavezanca praviloma (če zakon ne določa drugače) uporabi materialni zakon, ki je veljal v času nastanka davčne obveznosti. To je izjema od splošnega pravila iz prvega odstavka 6. člena ZUP, ki pa jo je treba razlagati ozko in je za vprašanje zastaranja odmere davka ni dopustno uporabiti. V tem pogledu se, če zakon ne določa drugače, uporabi zakon, ki je veljal v času odločanja na prvi stopnji. Pri tem očitki o retroaktivni uporabi ZDavP niso utemeljeni. Določbe o zastaranju po ZDavP so enake kot tiste po ZDDPO, ki so z prenehale veljati s pričetkom uporabe ZDavP, tako glede splošnega relativnega zastaralnega roka kot glede teka zastaranja in absolutnega zastaralnega roka 10 let. Odmerna odločba je bila izdana po uveljavitvi in po začetku uporabe ZDavP, zato ni mogoče govoriti o položaju, ko bi ZDavP spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti. Šlo bi lahko kvečjemu za primer neprave retroaktivnosti, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še ne zaključena pravna stanja. Zakonitost odmere davčne obveznosti je zato odvisna izključno od vprašanja, ali je pravica do odmere davka po določbah ZDDPO zastarala pred uveljavitvijo ZDavP. Pravice, ki je prenehala na podlagi prej veljavnega zakona namreč z novim zakonom ni dopustno ponovno (retroaktivno) vzpostaviti. V tem pogledu sodišče ugotavlja, da obveznost do uveljavitve ZDavP ni zastarala, zato ni ovire za uporabo (nove) specialne določbe o zastaranju po 112. člena ZDavP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - priključitev na javno distribucijsko omrežje
Prizadeta stranka ima javno distribucijsko omrežje, na katerega se priključuje predmetni objekt, zgrajeno na svojem zemljišču, kar izhaja iz katastra gospodarske javne infrastrukture, zato je ugotovitev upravnih organov, da je prizadeta stranka izkazala pravico graditi tudi v tem delu, pravilna in na zakonu utemeljena.
Glede na veljavno pravno ureditev tožeča stranka ne more uspeti s tožbenimi ugovori, da ni zavezana plačati komunalnega prispevka v odmerjeni višini iz razloga, ker niso bili upoštevani stroški, ki jih je tožeča stranka že imela z izgradnjo pripadajoče greznice v času, ko javna kanalizacija še ni bila zgrajena in ko torej priključka na javno kanalizacijsko omrežje sploh ni bilo mogoče izvesti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Tožnik je bil v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zemljiškoknjižni solastnik nepremičnin, ki pa jih v svoji prošnji ni navedel. To potrjuje pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnik v svoji prošnji navedel neresnične podatke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Dejanske okoliščine, kot so razvidne iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe, ne kažejo na verjetnost uspeha tožničine tožbe zoper sklep, ki ga želi tožnica izpodbijati v upravnem sporu.
Določba 8. bis člena Madridskega aranžmaja o mednarodnem registriranju znamk imetniku znamke ne nalaga, da bi moral o umiku zahteve za varstvo obvestiti neposredno državo, v kateri ne želi več varstva, temveč ga zavezuje, da to sporoči administraciji svoje države, ki to sporoči mednarodnemu uradu. Tožnica je z listinami, ki jih je predložila v upravnem sporu, dokazala, da je bil mednarodni urad obveščen o njenem umiku za varstvo zahteve v Republiki Sloveniji. Seznanjanje upravnega organa v Republiki Sloveniji pa po mnenju sodišča ne more bremeniti tožnice, ki je ravnala v skladu s postopkovnimi pravili za mednarodno registracijo znamk.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz delovnega razmerja - pokojnina - glavni delodajalec
Glavni delodajalec je tisti, pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja. Kriterij je torej višina izplačanega zneska, kar je tudi logično, saj je namen odmere akontacije dohodnine v tem, da se čimbolj približa stanju pri končnem poračunu dohodnine.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - poziv Državnega pravobranilstva k plačilu terjatve - zavrženje tožbe
S tožbo izpodbijani poziv, s katerim Državno pravobranilstvo tožnico (samo) opozarja, da mora do določenega dne poravnati terjatev, ni akt v smislu določb 2. oziroma 4. člena ZUS-1, zato ga ni dovoljeno izpodbijati v upravnem sporu.
ukrep tržnega inšpektorja - kontrola cen - okoljska dajatev
Stališče iz izpodbijane odločbe, da bi morala biti okoljska dajatev že zajeta v ceni, ki je kot najvišja določena z odlokom ni pravilno. Sodišče pa ugotavlja tudi, da iz izpodbijane odločbe in podatkov v spisu izhaja, da je tožnica na okoljsko dajatev, ki jo je obračunala posebej, zaračunala tudi DDV. Presežek z Uredbo o prevzemanju odpadnih azbestonocementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najviše cene njihovega odlaganja določene najvišje cene storitve je tako predstavljala ne le okoljska dajatev, pač pa tudi na to dajatev obračunani DDV, kar pa je po mnenju sodišča nepravilno. Na kakšni pravni podlagi je tožnica zaračunavala DDV na okoljsko dajatev ni razvidno. Nezakonito obračunavanje DDV na okoljsko dajatev pa ima lahko za posledico tudi kršitev 3. člena zgoraj navedene Uredbe.
dohodnina - oprostitev plačila dohodnine - nagrada - nagrada za izjemne dosežke na kulturnem ali znanstveno raziskovalnem področju - izplačevalec - povezana oseba
Dohodnine se ne plačuje od nagrade in priznanja za izjemne dosežke na humanitarnem, znanstveno raziskovalnem, kulturnem, vzgojno izobraževalnem, športnem ali socialnem področju, vendar le, če so izpolnjeni dodatni pogoji, med drugim, da je izplačevalec ustanova, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom.
Na podlagi določbe 85. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogoči pravilno in pravočasno obračunavanje DDV. Na podlagi 61. člena ZDavP-1 oz. 31. člena ZDavP-2 so davčni zavezanci dolžni voditi poslovne knjige in evidence v skladu z zakonom o obdavčenju, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in v skladu s SRS. Tožnik ni izkazal, da je prejel predmetne dobave od izdajatelja spornih računov. Ker ne razpolaga z ustreznim računom, kot ga predpisuje ZDDV, na podlagi katerega bi lahko uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV v skladu s 40. členom ZDDV, davčni organ tožniku te pravice ni priznal in je naredil nov obračun DDV.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - soglasje občine - soglasje lastnikov sosednjih zemljišč - exceptio illegalis
S prostorskimi ureditvenimi pogoji se na abstrakten način določajo pogoji in merila za izvedbo prostorskih ureditev na določenem območju in so podlaga za odločanje v upravnih postopkih za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta. Skladnost projekta s prostorskim aktom presoja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pristojna upravna enota.
ZGO-1 v 49.b členu določa, kdo so soglasodajalci pri graditvi objektov. Glede na zakonsko točno določene pristojnosti občine kot soglasodajalca, ta ne more nastopati kot soglasodajalec (tudi razlagovalec recipročnosti objekta) urbanističnih rešitev, kot je odmik objekta od sosednjih zemljišč. Vsi odmiki morajo biti vnaprej jasno določeni s prostorskimi akti. V obravnavanem primeru pa občina z izdajanjem soglasja, ki temelji na razlagi, da predmetna gradnja ni v nasprotju z urbanistično dokumentacijo, dejansko opravlja normativno vlogo, s tem ko dopolnjuje nejasen oziroma nedorečen prostorski akt.
Soglasje je lahko dano samo za vnaprejšnja razmerja po načelu recipročnosti, ne morejo pa se upoštevati kot recipročna soglasja, dana v sosedskih razmerjih med pravnimi predniki lastnikov objektov, za več desetletij nazaj.
dohodnina od dohodka iz dejavnosti - DDV - odbitek vstopnega DDV - tovorno ali osebno vozilo
V predmetni zadevi je sporna opredelitev vozila Volkswagen Multivan, 2.5 TDI kot tovornega oziroma kot osebnega motornega vozila. Opredelitev spornega vozila ima davčne posledice glede davčnega priznavanja stroškov, glede amortizacijske stopnje, upravičenosti do olajšave za investiranje ter možnosti za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Davčni organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi 1. točke šestega odstavka 40. člena ZDDV. Iz slednjega izhaja, da davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od osebnih avtomobilov, goriv in maziv ter nadomestnih delov in storitev, tesno povezanih s tem, razen vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo prodajo.
ZDavP-2 člen 68. ZDDV člen 40. ZDDV-1 člen 62, 63.
DDV - dodatna odmera DDV - dohodnina od dohodkov iz dejavnosti - davčna ocena - prodaja štirikolesnikov
Osnova za davek od dohodka iz dejavnosti se ugotovi na podlagi ocene davčnega organa, če se ugotovi, da temelji davčna napoved na neresničnih ali nepravilnih podatkih, kar je tudi tedaj, če davčni zavezanec svojih prihodkov oz. odhodkov nima vknjiženih na podlagi ustreznih listin. Ko gre za oceno davčne osnove se presoja pravilna uporaba materialnega prava, to je obstoj pogojev za uveljavljanje davčne osnove z oceno ter izbiro določene metode za določitev verjetne davčne osnove.
sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odločanje o prekinitvi postopka je odločanje o procesnem vprašanju in ne odločanje o upravni stvari, to je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnic. Sklep o prekinitvi postopka zato ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil upravni spor dopusten, zato je moralo sodišče predmetno tožbo zavreči.
globa za prekršek - sodna taksa - davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker s pritožbo zoper sklep o (davčni) izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, tovrstni tožnikovi ugovori tudi za presojo v tem upravnem sporu niso relevantni.