ZDen člen 14, 15, 15/3. ZUP člen 260, 260-1, 260-5, 265, 267, 267/1.
denacionalizacija - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - novi dokazi
Z okoliščinami, ki jih predlog za obnovo postopka navaja, ni izkazan obstoj uveljavljanega obnovitvenega razloga iz 5. točke 260. člena ZUP, saj je bila denacionalizacijska odločba izdana na podlagi resničnih navedb upravičenke ter uradnih listin in izjav uradnih institucij. Glede uveljavljanega obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP pa Sprememba pravil št. 52394/04, ki je bila predložena kot nov dokaz, ni tak dokaz, ki bi lahko pripeljal do drugačne odločbe, saj se pravila nanašajo na samo organizacijo D., niso pa pomembna za ugotavljanje pravnega nasledstva B. po D.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja - prepoved opravljanja zasebnega varovanja - bistvena kršitev pravil postopka
Po določbi 214. člena ZUP mora obrazložitev upravne odločbe vsebovati tudi ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto in odločilne razloge za presojo posameznih dokazov, kar pomeni, da mora biti neposredna zveza med ugotovljenimi konkretnimi dejstvi v odločbi in konkretnimi dokazi v spisu razvidna iz upravne odločbe. Iz upravne odločbe prvostopenjskega organa niti drugostopenjskega organa ta zveza ni razvidna, saj noben organ ne navaja, iz katerega dela konkretnega listinskega dokaza, izhaja, da je tožnik bil na določen dan na območju pravne osebe C. d.d. in da je izvajal dejavnost zasebnega varovanja. Splošno sklicevanje na popisne liste, plan in evidence dela in ko tožnik od pritožbe naprej zatrjuje, da njegovo ime ni nikjer zabeleženo in da ni izvajal dejavnosti zasebnega varovanja, ne zadošča z vidika navedenih standardov 214. člena ZUP.
Tožnica je vložila predlog za popravo sklepa oziroma dopolnitev sklepa. Po pozivu tožene stranke pa je vloženi predlog izrecno umaknila. Tožena stranka o tožničinem izrecnem umiku zahtevka ni izdala sklepa o ustavitvi postopka, tožnica pa se sklicuje na molk tožene stranke, vendar v postopku pri toženi stranki ni uveljavljala molka v skladu z določbami ZUP. V danem primeru procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa v smislu 28. člena ZUS-1 niso izpolnjene, zato je tožba preuranjena.
Ob upoštevanju, da gre za enostopenjski postopek, bi organ smel svojo odločitev spremeniti le, če bi bili za to podani pogoji, določeni za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev, vendar pa sprememba razlogov v obrazložitvi odločbe ne pomeni spremembe odločitve. Prav tako pa tudi ne gre za očitno pomoto, ki bi od organa terjala poseg v razloge obrazložitve, temveč za vsebinsko spremembo razlogov, ki so vplivali na odločitev.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 14. ZSVarPre člen 27, 78, 78/1, 78/1-4. ZDIU12 člen 4, 4/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Organ za BPP pa je pri odločanju vezan na uradne podatke o lastništvu. Po podatkih GURS znaša vrednost stavbe, v kateri tožnica ne živi, 168.328,00 EUR. Tožnica za svoje navedbe, da ta vrednost ni pravilna, ni predložila dokazov, ki bi sodišče prepričali v njene trditve. Da je del hiše stanovanjski, navaja tudi sama. Glede na navedeno vrednost je organ pravilno odločil, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki presega višino mejnega zneska (13.780,00 EUR), določenega v petem odstavku 4. člena ZDIU12. Ker ji že glede na vrednost premoženja brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti, na odločitev ne more vplivati, da ima nizko pokojnino. Pri presoji upravičenosti do dodelitve brezplačne pravne pomoči je namreč pomembno celotno prosilčevo finančno stanje.
ZVis člen 57. Statut Univerze v Mariboru člen 190, 198.
javni uslužbenec - visokošolski učitelji - habilitacijski postopek - izvolitev v naziv docent - pogoji za izvolitev v naziv - zavrnitev soglasja senata univerze - obrazložitev odločitve
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da senat univerze tožnici ni dal soglasja prvo izvolitev v naziv docentka. Takšna odločitev je volilna odločitev in njena obrazložitev ne more segati preko formalnih razlogov o načinu glasovanja in kakšen volilni izid je bil dosežen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Tožnik je bil v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zemljiškoknjižni solastnik nepremičnin, ki pa jih v svoji prošnji ni navedel. To potrjuje pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnik v svoji prošnji navedel neresnične podatke.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici - izrek dovoljenja za ničnega - aktivna legitimacija
Ker je upravni organ določbo 280. člena ZUP razlagal na način, ki ni ustavnopravno skladen, je kršil pravila postopka.
Priznavanje aktivne legitimacije le osebam s formalnim statusom stranke bi privedla do neenakega obravnavanja v primerjavi z osebami, ki tega položaja niso imele, kar pomeni kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
Ker tožnica v postopku izdaje dovoljenja A. ni imela položaja stranke, kar niti ni sporno, razveljavitev tega dovoljenja po nadzorstveni pravici, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 275. člena ZUP, ni upravičena uveljavljati.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - nezmožnost prebivanja na naslovu stalnega prebivališča zaradi ravnanja lastnika stanovanja
Med strankama ni sporno, da tožnik od 19. 7. 2005 dalje ne prebiva več v zadevnem stanovanju na naslovu X., v katerem prebiva od tedaj sedanji lastnik, ki je sin prejšnjega lastnika. Prav tako med strankama ni sporno, da tožnik prebiva na naslovu Y., na podlagi najemne pogodbe (sklenjene z lastnico navedenega stanovanja), ki jo je med trajanjem postopka upravnemu organu predložil sam tožnik. Sodišče zato kot neutemeljen in protispisen zavrača tožbeni očitek, da upravni organ ni ugotavljal obstoja pogojev za njegovo stalno prebivališče na naslovu Y. kar se tiče danega soglasja (oziroma volje) lastnikov nepremičnine na navedenem naslovu v smislu 3. točke 3. člena ZPPreb. Pač pa med strankama niti ni sporno, da tožnik nima soglasja lastnikov zadevnega stanovanja na naslovu X., kar je, med drugim, razvidno iz pravnomočnih sodnih odločb, ki jih je med trajanjem upravnega postopka predložil prijavitelj.
fikcija vročitve - pritožba - pravočasnost pritožbe - začetek teka roka za vložitev pritožbe
Rok za vložitev pritožbe je začel teči naslednji dan po izteku petnajstdnevnega roka, v katerem bi lahko stranka na pošti v skladu s prejetim obvestilom prevzela odločbo.
dohodnina od dohodka iz dejavnosti - DDV - odbitek vstopnega DDV - tovorno ali osebno vozilo
V predmetni zadevi je sporna opredelitev vozila Volkswagen Multivan, 2.5 TDI kot tovornega oziroma kot osebnega motornega vozila. Opredelitev spornega vozila ima davčne posledice glede davčnega priznavanja stroškov, glede amortizacijske stopnje, upravičenosti do olajšave za investiranje ter možnosti za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Davčni organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi 1. točke šestega odstavka 40. člena ZDDV. Iz slednjega izhaja, da davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od osebnih avtomobilov, goriv in maziv ter nadomestnih delov in storitev, tesno povezanih s tem, razen vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo prodajo.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - poziv Državnega pravobranilstva k plačilu terjatve - zavrženje tožbe
S tožbo izpodbijani poziv, s katerim Državno pravobranilstvo tožnico (samo) opozarja, da mora do določenega dne poravnati terjatev, ni akt v smislu določb 2. oziroma 4. člena ZUS-1, zato ga ni dovoljeno izpodbijati v upravnem sporu.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski upravni organ ugotovil datum nastopa izvršljivosti svoje odločbe, ki se izvršuje ter določil roke ter način prisilne izvršbe, če tožnik objekta ne bo sam odstranil v na novo postavljenem roku. Gre za sklep procesne narave, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, zato tudi glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Prav tako izpodbijani sklep ni eden tistih, ki so našteti v določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
globa za prekršek - sodna taksa - davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker s pritožbo zoper sklep o (davčni) izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, tovrstni tožnikovi ugovori tudi za presojo v tem upravnem sporu niso relevantni.
ZDavP-2 člen 68. ZDDV člen 40. ZDDV-1 člen 62, 63.
DDV - dodatna odmera DDV - dohodnina od dohodkov iz dejavnosti - davčna ocena - prodaja štirikolesnikov
Osnova za davek od dohodka iz dejavnosti se ugotovi na podlagi ocene davčnega organa, če se ugotovi, da temelji davčna napoved na neresničnih ali nepravilnih podatkih, kar je tudi tedaj, če davčni zavezanec svojih prihodkov oz. odhodkov nima vknjiženih na podlagi ustreznih listin. Ko gre za oceno davčne osnove se presoja pravilna uporaba materialnega prava, to je obstoj pogojev za uveljavljanje davčne osnove z oceno ter izbiro določene metode za določitev verjetne davčne osnove.
sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odločanje o prekinitvi postopka je odločanje o procesnem vprašanju in ne odločanje o upravni stvari, to je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnic. Sklep o prekinitvi postopka zato ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil upravni spor dopusten, zato je moralo sodišče predmetno tožbo zavreči.
dohodnina - oprostitev plačila dohodnine - nagrada - nagrada za izjemne dosežke na kulturnem ali znanstveno raziskovalnem področju - izplačevalec - povezana oseba
Dohodnine se ne plačuje od nagrade in priznanja za izjemne dosežke na humanitarnem, znanstveno raziskovalnem, kulturnem, vzgojno izobraževalnem, športnem ali socialnem področju, vendar le, če so izpolnjeni dodatni pogoji, med drugim, da je izplačevalec ustanova, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom.
ukrep tržnega inšpektorja - kontrola cen - okoljska dajatev
Stališče iz izpodbijane odločbe, da bi morala biti okoljska dajatev že zajeta v ceni, ki je kot najvišja določena z odlokom ni pravilno. Sodišče pa ugotavlja tudi, da iz izpodbijane odločbe in podatkov v spisu izhaja, da je tožnica na okoljsko dajatev, ki jo je obračunala posebej, zaračunala tudi DDV. Presežek z Uredbo o prevzemanju odpadnih azbestonocementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najviše cene njihovega odlaganja določene najvišje cene storitve je tako predstavljala ne le okoljska dajatev, pač pa tudi na to dajatev obračunani DDV, kar pa je po mnenju sodišča nepravilno. Na kakšni pravni podlagi je tožnica zaračunavala DDV na okoljsko dajatev ni razvidno. Nezakonito obračunavanje DDV na okoljsko dajatev pa ima lahko za posledico tudi kršitev 3. člena zgoraj navedene Uredbe.
V predmetni zadevi je prvostopenjski organ v zvezi z emisijskimi kuponi, ki so bili tožniku dodeljeni z državnim načrtom razdelitve za obdobje od 2008 do 2009 in predanimi kuponi države v letu 2008 in 2009 ugotovil, da jih tožnik ni vodil v svojih poslovnih knjigah v skladu z 31. členom ZDavP-2. Oba upravna organa v obrazložitvi predmetnih odločb zgolj navajata besedilo relevantnih zakonskih določb in Pojasnila št. 1 k SRS 2 (2006). Obrazložitev upravne odločbe pa mora v smislu 214. člena ZUP obsegati dejansko in pravno podlago za odločitev. Razlogi izpodbijane odločbe so bistveno pomanjkljivi, s čimer je prišlo tudi do kršitve pravice tožnika do učinkovitega pravnega sredstva.
V konkretnem primeru je relevantna okoliščina, da tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal dejanske dobave blaga s strani izdajatelja spornih računov. Če poslovni dogodek ni verodostojno izkazan, tožnik na podlagi takšnih listin, ki ne predstavljajo verodostojne knjigovodske listine, ne more uveljavljati pravice do odbitka vstopnega DDV.