brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev novo postavljenega odvetnika iz razlogov na strani upravičenca - nezaupanje in nezadovoljstvo z odvetnikom
Najprej je bil razrešen odvetnik C.C. zaradi razlogov na strani tožnika. Pri odvetniku A.A. pa je prišlo do prekinitve medsebojnega sodelovanja (konflikt z odvetnikom oziroma nezaupanje in subjektivno nezadovoljstvo z odvetnikovim delom nedvomno predstavlja razlog, da odvetnik ne more več opravljati pravnega svetovanja in zastopanja v konkretni zadevi), zato je tožena stranka upravičeno sklepala, da učinkovito nadaljnje zastopanje tožnika ni več mogoče, za postavitev drugega odvetnika pa ni bilo pravne podlage, saj gre za že drugo razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenca.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta
Pri postopku za dostop do informacij javnega značaja je bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima.
Glede na veljavno pravno ureditev tožeča stranka ne more uspeti s tožbenimi ugovori, da ni zavezana plačati komunalnega prispevka v odmerjeni višini iz razloga, ker niso bili upoštevani stroški, ki jih je tožeča stranka že imela z izgradnjo pripadajoče greznice v času, ko javna kanalizacija še ni bila zgrajena in ko torej priključka na javno kanalizacijsko omrežje sploh ni bilo mogoče izvesti.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 13/2, 23, 23/3. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev denarne socialne pomoči člen 3, 4. ZZZDR člen 118, 123.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek iz dejavnosti - družinski član prosilca
Organ je pravilno uporabil poročilo iz leta 2010, ker je bilo to zadnje poročilo, znano na dan vložitve prošnje, na upoštevanje le-tega pa napotuje 4. člen Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev denarne socialne pomoči. Sodišče tudi ne more slediti ugovoru tožnika, da je šteti njegovega polnoletnega sina za družinskega člana, iz razlogov, ki jih v tožbi našteva (telesna in umska manj razvitost). Tožnik navaja razloge, ki pomenijo podlago za podaljšanje roditeljske pravice (118. člen ZZZDR). Vendar v dokaz, da bi bila roditeljska pravica podaljšana, ni predložil nobenih dokazil, zato razlogov, kot sta telesna in umska manj razvitost, do izdaje odločbe o podaljšanju roditeljske pravice, organ ni bil dolžan upoštevati.
gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - pomožni kmetijski objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Obravnavano zemljišče leži na drugem območju kmetijskih zemljišč, ki po veljavnem prostorskem aktu ni predvideno kot območje za ljubiteljsko kmetijsko proizvodnjo, zaradi česar postavitev pomožnih kmetijskih objektov na tem območju ni dopustna.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - načelo zaslišanja stranke - prosta presoja dokazov
V konkretnem primeru pristojni organ ni sam „podvomil“, da tožniki stalno ne prebivajo v naselju oziroma na naslovu, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, ampak je bil „obveščen“ s strani prijavitelja (Center za socialno delo), da tožniki tam ne prebivajo stalno. V obeh primerih je sicer legitimen javni interes za začetek postopka podan, kajti v javnem interesu je, da register stalnega prebivalstva v čim večji meri odraža dejansko stanje, kar nedvomno pomembno prispeva k redu in varnosti v širšem pomenu besede (34. člen URS). V konkretnem primeru pa niti prvostopenjski organ niti tožena stranka nista ugotovila kakšnih posebnih elementov javnega interesa za poseg v ustavno pravico tožnikov do svobodne izbire prebivališča (32. člen URS), saj nista ugotovila, da bi prijava stalnega prebivališča tožnikov posegala v pravico prijavitelja ali koga drugega, ki je vpleten v zadevo, do izbire prebivališča ali varstva zasebnosti na spornem naslovu.
Glede na 4. točko javnega razpisa o nerazporejenosti sredstev le v primeru, če ne zadoščajo za pokrivanje celotnega načrtovanega sofinanciranja iz naslednje finančne konstrukcije, upravičene do sofinanciranja ter zaključek upravnega organa, da je vloga tožnice zavrnjena, ker so bile do sofinanciranja upravičene le vloge, uvrščene do vključno 12. mesta, ki so presegle prag števila točk in so zanje hkrati zadostovala razpisana sredstva, sodišče tega tožbenega ugovora ne more preizkusiti in so v tem delu dejstva v bistvenih točkah ostala neugotovljena. V primeru, če bi se tožničine navedbe izkazale za točne, bi to lahko pomenilo drugačno odločitev, kot je sedaj izpodbijana odločitev, zaradi česar je treba izpodbijani akt že iz tega razloga odpraviti.
fikcija vročitve - pritožba - pravočasnost pritožbe - začetek teka roka za vložitev pritožbe
Rok za vložitev pritožbe je začel teči naslednji dan po izteku petnajstdnevnega roka, v katerem bi lahko stranka na pošti v skladu s prejetim obvestilom prevzela odločbo.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 14. ZSVarPre člen 27, 78, 78/1, 78/1-4. ZDIU12 člen 4, 4/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Organ za BPP pa je pri odločanju vezan na uradne podatke o lastništvu. Po podatkih GURS znaša vrednost stavbe, v kateri tožnica ne živi, 168.328,00 EUR. Tožnica za svoje navedbe, da ta vrednost ni pravilna, ni predložila dokazov, ki bi sodišče prepričali v njene trditve. Da je del hiše stanovanjski, navaja tudi sama. Glede na navedeno vrednost je organ pravilno odločil, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki presega višino mejnega zneska (13.780,00 EUR), določenega v petem odstavku 4. člena ZDIU12. Ker ji že glede na vrednost premoženja brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti, na odločitev ne more vplivati, da ima nizko pokojnino. Pri presoji upravičenosti do dodelitve brezplačne pravne pomoči je namreč pomembno celotno prosilčevo finančno stanje.
ZDen člen 14, 15, 15/3. ZUP člen 260, 260-1, 260-5, 265, 267, 267/1.
denacionalizacija - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - novi dokazi
Z okoliščinami, ki jih predlog za obnovo postopka navaja, ni izkazan obstoj uveljavljanega obnovitvenega razloga iz 5. točke 260. člena ZUP, saj je bila denacionalizacijska odločba izdana na podlagi resničnih navedb upravičenke ter uradnih listin in izjav uradnih institucij. Glede uveljavljanega obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP pa Sprememba pravil št. 52394/04, ki je bila predložena kot nov dokaz, ni tak dokaz, ki bi lahko pripeljal do drugačne odločbe, saj se pravila nanašajo na samo organizacijo D., niso pa pomembna za ugotavljanje pravnega nasledstva B. po D.
ZDavP-2 člen 68. ZDDV člen 40. ZDDV-1 člen 62, 63.
DDV - dodatna odmera DDV - dohodnina od dohodkov iz dejavnosti - davčna ocena - prodaja štirikolesnikov
Osnova za davek od dohodka iz dejavnosti se ugotovi na podlagi ocene davčnega organa, če se ugotovi, da temelji davčna napoved na neresničnih ali nepravilnih podatkih, kar je tudi tedaj, če davčni zavezanec svojih prihodkov oz. odhodkov nima vknjiženih na podlagi ustreznih listin. Ko gre za oceno davčne osnove se presoja pravilna uporaba materialnega prava, to je obstoj pogojev za uveljavljanje davčne osnove z oceno ter izbiro določene metode za določitev verjetne davčne osnove.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - soglasje občine - soglasje lastnikov sosednjih zemljišč - exceptio illegalis
S prostorskimi ureditvenimi pogoji se na abstrakten način določajo pogoji in merila za izvedbo prostorskih ureditev na določenem območju in so podlaga za odločanje v upravnih postopkih za izdajo dovoljenja za gradnjo objekta. Skladnost projekta s prostorskim aktom presoja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pristojna upravna enota.
ZGO-1 v 49.b členu določa, kdo so soglasodajalci pri graditvi objektov. Glede na zakonsko točno določene pristojnosti občine kot soglasodajalca, ta ne more nastopati kot soglasodajalec (tudi razlagovalec recipročnosti objekta) urbanističnih rešitev, kot je odmik objekta od sosednjih zemljišč. Vsi odmiki morajo biti vnaprej jasno določeni s prostorskimi akti. V obravnavanem primeru pa občina z izdajanjem soglasja, ki temelji na razlagi, da predmetna gradnja ni v nasprotju z urbanistično dokumentacijo, dejansko opravlja normativno vlogo, s tem ko dopolnjuje nejasen oziroma nedorečen prostorski akt.
Soglasje je lahko dano samo za vnaprejšnja razmerja po načelu recipročnosti, ne morejo pa se upoštevati kot recipročna soglasja, dana v sosedskih razmerjih med pravnimi predniki lastnikov objektov, za več desetletij nazaj.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski upravni organ ugotovil datum nastopa izvršljivosti svoje odločbe, ki se izvršuje ter določil roke ter način prisilne izvršbe, če tožnik objekta ne bo sam odstranil v na novo postavljenem roku. Gre za sklep procesne narave, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, zato tudi glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Prav tako izpodbijani sklep ni eden tistih, ki so našteti v določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
Na podlagi določbe 85. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogoči pravilno in pravočasno obračunavanje DDV. Na podlagi 61. člena ZDavP-1 oz. 31. člena ZDavP-2 so davčni zavezanci dolžni voditi poslovne knjige in evidence v skladu z zakonom o obdavčenju, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in v skladu s SRS. Tožnik ni izkazal, da je prejel predmetne dobave od izdajatelja spornih računov. Ker ne razpolaga z ustreznim računom, kot ga predpisuje ZDDV, na podlagi katerega bi lahko uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV v skladu s 40. členom ZDDV, davčni organ tožniku te pravice ni priznal in je naredil nov obračun DDV.
V konkretnem primeru je relevantna okoliščina, da tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal dejanske dobave blaga s strani izdajatelja spornih računov. Če poslovni dogodek ni verodostojno izkazan, tožnik na podlagi takšnih listin, ki ne predstavljajo verodostojne knjigovodske listine, ne more uveljavljati pravice do odbitka vstopnega DDV.
globa za prekršek - sodna taksa - davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker s pritožbo zoper sklep o (davčni) izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, tovrstni tožnikovi ugovori tudi za presojo v tem upravnem sporu niso relevantni.
sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odločanje o prekinitvi postopka je odločanje o procesnem vprašanju in ne odločanje o upravni stvari, to je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnic. Sklep o prekinitvi postopka zato ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil upravni spor dopusten, zato je moralo sodišče predmetno tožbo zavreči.
dohodnina - oprostitev plačila dohodnine - nagrada - nagrada za izjemne dosežke na kulturnem ali znanstveno raziskovalnem področju - izplačevalec - povezana oseba
Dohodnine se ne plačuje od nagrade in priznanja za izjemne dosežke na humanitarnem, znanstveno raziskovalnem, kulturnem, vzgojno izobraževalnem, športnem ali socialnem področju, vendar le, če so izpolnjeni dodatni pogoji, med drugim, da je izplačevalec ustanova, ki ni povezana oseba ali sedanji, prejšnji ali bodoči delodajalec prejemnika ali osebe, ki je povezana s prejemnikom.
dohodnina od dohodka iz dejavnosti - DDV - odbitek vstopnega DDV - tovorno ali osebno vozilo
V predmetni zadevi je sporna opredelitev vozila Volkswagen Multivan, 2.5 TDI kot tovornega oziroma kot osebnega motornega vozila. Opredelitev spornega vozila ima davčne posledice glede davčnega priznavanja stroškov, glede amortizacijske stopnje, upravičenosti do olajšave za investiranje ter možnosti za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Davčni organ tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi 1. točke šestega odstavka 40. člena ZDDV. Iz slednjega izhaja, da davčni zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV od osebnih avtomobilov, goriv in maziv ter nadomestnih delov in storitev, tesno povezanih s tem, razen vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti dajanja v najem in zakup in za nadaljnjo prodajo.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz delovnega razmerja - pokojnina - glavni delodajalec
Glavni delodajalec je tisti, pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja. Kriterij je torej višina izplačanega zneska, kar je tudi logično, saj je namen odmere akontacije dohodnine v tem, da se čimbolj približa stanju pri končnem poračunu dohodnine.