priglasitev pirotehničnih izdelkov - začasno potrdilo o priglasitvi - obnova postopka - nova dejstva
V konkretnem primeru gre za specifično situacijo, kjer je tožena stranka dejansko stanje v prvotnem postopku, na podlagi izrecne določbe 51. člena ZEPI, ugotavljala le na podlagi listin in potrdil, ki jih je v postopku predložila tožeča stranka. Na podlagi teh listin in potrdil, med katerimi je tudi izjava proizvajalca, da so izdelki izdelani in testirani v skladu s standardi SIST EN 14035, so bili sporni trije izdelki, registrirani kot talne vrtavke. Ob kasnejšem inšpekcijskem pregledu pa je bilo ugotovljeno, da je glavna značilnost spornih treh izdelkov, ki jih je tožeča stranka prijavila kot talna vrtavka, pok, in da tožeča stranka v drugih državah enake izdelke prodaja kot petarde. V dopisu toženi stranki je inšpektor izrecno navedel, da v skladu s standardi SIST EN 14035-17 talne vrtavke ne smejo vsebovati zmesi, ki proizvedejo pok oziroma ne smejo imeti učinke poka. To pa je novo dejstvo, ki bi v prvotnem postopku, če bi bilo že takrat znano, lahko pripeljalo do drugačne odločitve. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je postopek v tem delu obnovila na podlagi prvega odstavka 260. člena ZUP.
vračilo zarubljenih denarnih sredstev - zahteva za vračilo sredstev - zastaranje
Iz sklepa o prisilni izterjavi dolga iz osebnih prejemkov je razvidno, da je bilo odločeno, da se pri tožeči stranki opravi prisilna izterjava dolga iz osebnih prejemkov in sicer z rubežem 1/3 dolžniku pripadajočih osebnih prejemkov do višine skupnega dolžnikovega dolga. Dolg se je torej postopoma rubil in dolg, ki je bil izterjan pred 1. 1. 2003, je bil po presoji sodišča izterjan zakonito na podlagi izvršilnega naslova in sklepa o prisilni izterjavi dolga in v obdobju, ko pravica do prisilne izterjave dolga še ni zastarala. S tem, ko je prvostopenjski organ razveljavil opravljena dejanja v postopku prisilne izterjave dolga, še ne pomeni, da je s tem tožeča stranka pridobila pravico do vračila že zarubljenih sredstev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obnova kazenskega postopka
Tožnik je vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka, vendar pa tudi po pozivu organa za brezplačno pravno pomoč ni navedel novih dejstev, opredelil ali natančno navedel pa tudi ni dokazov, s katerimi razpolaga. Ker torej tožnik niti verjetno ni izkazal upravičenosti vložitve zahteve za obnovo postopka, je odločitev o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilna, saj zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZKme-1 člen 53, 54, 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 člen 89.
kmetijstvo - nepovratna sredstva - pogoj za izplačilo nepovratnih sredstev - ukrep diverzifikacije za nekmetijske dejavnosti - dolžnost petletnega opravljanja dejavnosti - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra
Iz določb ZKme-1 izhaja, da se odločba o odobritvi nepovratnih sredstev izda konkretni osebi oziroma podjetniku, ki je tudi edini upravičen do uveljavitve teh sredstev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - podjetnik posameznik - dohodek iz dejavnosti
Dohodek iz dejavnosti se pri ugotavljanju lastnega dohodka upošteva v skladu z metodologijo o upoštevanju dohodka iz dejavnosti, kolikor pa je mesečni dohodek upravičenca iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, pa se kot njegov dohodek upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - izjeme od odstopa do informacij javnega značaja
Iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1 ne izhaja, da bi moralo biti že na samih podatkih, ki so poslovna skrivnost, označeno, da so poslovna skrivnost, ampak je določeno, da zanje tako določi družba s pisnim sklepom. Posledično je tožena stranka napačno uporabila pravila materialnega prava, v konkretnem primeru 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter prvi odstavek 39. člena ZGD-1.
To, da je v 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ navedeno, da je poslovna skrivnost opredeljena v skladu z ZGD-1, še ne pomeni, da se lahko samo gospodarske družbe sklicujejo na poslovno skrivnost. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da je treba pri katerikoli pravni osebi v vsebinskem pogledu preveriti, ali zahtevani podatki ustrezajo definiciji poslovne skrivnosti tako, kot je le-ta definirana v prvem in drugem odstavku 39. člena ZGD-1, ne glede na to, kateri subjekt je določen podatek določil za poslovno skrivnost.
globa za prekršek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - izrek sklepa o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo socialno stanje dolžnika
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Tožnik tako tudi v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, ne more z uspehom uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na prekršek in na odmero izrečene sankcije.
Slabo premoženjsko stanje tožnika in njegove družine ni okoliščina, od katere je odvisna uvedba postopka davčne izvršbe. V izvršilnem postopku je socialno stanje dolžnika varovano z zakonsko določenim izvzetjem in omejitvami izvršbe, ki so s sklicevanjem na določbe drugega in tretjega odstavka 166. člena ZDavP-2 v izpodbijanem sklepu upoštevane.
Izpodbijani sklep ne vsebuje sredstva davčne izvršbe, niti banke in hranilnice, ki naj bi po sklepu (kot izhaja iz njegovega poimenovanja) zarubila tožnikova denarna sredstva. Zato je izrek neskladen z določbo 151. člena ZDavP-2.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-2.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - varstvo osebnih podatkov - javni uslužbenci - osebe, ki niso javni uslužbenci ali javni funkcionarji
Zahtevani dokumenti so vsebovali tako osebne podatke posameznikov, ki so javni uslužbenci ali javni funkcionarji, kot tudi osebne podatke posameznikov, ki to niso, zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je prekril osebne podatke posameznikov, ki niso niti javni uslužbenci niti javni funkcionarji.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - dolg iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa obveznosti samostojnim podjetnikom za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti (7. odstavek 101. člena ZDavP-2). Pri odločanju, ne glede na težko socialno stanje tožeče stranke, davčni organ tožeči stranki ne more omogočiti ugodnosti odpisa davčnega dolga ali drugih ugodnejših načinov poplačila dolga mimo zakonskih pogojev. Stroški, ki tožnico bremenijo, pa ne sodijo v kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačilnega zavezanca – fizični osebi.
ukrep občinskega inšpektorja - poseg v varovani pas občinske ceste - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izrek odstranitve objekta bi bil v obravnavani zadevi izrečen v okviru inšpektorjevih pristojnosti in s tem zakonito le v primeru, če bi inšpektorja za to pooblaščal veljaven predpis. 7. točka Odloka o občinskih cestah se nanaša izključno na nadzor izvajanja predpisanih pogojev, kar pa ne zajema odstranitve „objekta“. Pristojnost inšpektorja bi bila zato le, ali so izpolnjeni predpisani pogoji, to je soglasje pristojne službe občine za poseg v varovalni pas, oziroma, ali se poseg v primeru pridobitve soglasja izvaja v skladu s tem. Ker je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, sodišče ne more presoditi, ali je organ odločil v skladu s svojo pristojnostjo.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis davčnega dolga - ugovor zastaranja - uporaba zakona
Tožbeni ugovor, da bi bilo treba v obravnavanem primeru glede zastaranja uporabiti določbe ZDavP/96, je neutemeljen, saj se ZDavP-2 uporablja za tek zastaralnih rokov vseh davčnih obveznosti, ki po prejšnjih predpisih oz. do njegove uveljavitve še niso zastarale. V času uveljavitve ZDavP-2 sporna tožnikova davčna obveznost po prejšnjem predpisu (ZDavP/96) namreč še ni bila zastarana.
določitev stikov z otrokom - sprememba zakona - stvarna pristojnost sodišča - ničnost odločbe
Ker je z izpodbijanim aktom center za socialno delo odločil o vprašanju, ki je v pristojnosti sodišča, so bili v skladu s 1. točko prvega odstavka 279. člena ZUP podani pogoji, da se odločba centra za socialno delo glede stikov izreče za nično.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - načelo materialne resnice - načelo varstva pravic strank - državljan države naslednice nekdanje SFRJ
Tožnik v pisnih pozivih ni bil poučen o vsebini 1.č člena ZUSDDD, uradna oseba organa, ki je vodila postopek, pa ga tudi ni pozvala, naj predloži dokaze, da je bila njegova odsotnost z območja Republike Slovenije upravičena, kar je v nasprotju tako z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) kot tudi z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP).
ZUP člen 214. Javni razpis za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2011 točka 5, 5/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje vlog - točkovanje vlog - obrazložitev odločbe
V primeru, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve, s tem, da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej.
obnova postopka - odločanje v obnovljenem postopku - prepoved odločanja na škodo stranke
V postopku obnove postopka ne velja prepoved reformatio in peius. Navedeni pravni institut velja v primeru pritožbe, ko gre za pritožbo le ene stranke. Obnova postopka pa je izredno pravno sredstvo, kjer se v obnovljenem postopku lahko ugotovi drugačno dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v prejšnjem postopku, zato je lahko odločba izdana v obnovljenem postopku, tudi manj ugodna od odločbe, ki je bila predmet obnove.
vrtec - plačilo za program vrtca - znižano plačila vrtca - pravočasnost pritožbe - obseg presoje v upravnem sporu
Tožnica s tožbo izpodbija procesno odločitev, zaradi česar je tudi sodišče v upravnem sporu dolžno preveriti le utemeljenost oz. pravilnost procesnih razlogov (vložitev pritožbe po preteku pritožbenega roka), medtem ko tožbeni ugovori, ki se nanašajo na odločitev ob znižanju plačila vrtca niso in ne morejo biti predmet sodne presoje in so zato neutemeljeni.
sofinanciranje iz javnih sredstev - molk organa - obnova postopka - odločanje o pritožbi
Ob upoštevanju k tožbi priloženih dokazil je sodišče tožbo obravnavalo kot tožbo zaradi molka tožene stranke po določbah 28. in 69. člena ZUS-1. Iz tožbe priloženih listin in iz odgovora tožene stranke na tožbo je razvidno, da tožena stranka v predpisanem roku ni izdala odločbe o strankini pritožbi in da jo tudi na novo zahtevo ni izdala. Odločitve o pritožbi tudi ne vsebuje sklep z dne 7. 3. 2011, kot to želi prikazati tožena stranka. S tem sklepom je bil postopek obnovljen, to pa ne pomeni odločitve o pritožbi. Z navedenim sklepom, ki ga je izdala tožena stranka po uradni dolžnosti, je ponovno obnovila postopek odločanja o vlogi za sofinanciranje iz javnih sredstev, ki jo je vložila tožeča stranka. Ob tem pa je spregledala, da je enako odločitev (glede obnove postopka) že sprejela v sklepu z dne 19. 1. 2011. Postopek po tem sklepu (z dne 19. 1. 2001) še ni končan, saj je tožeča stranka vložila pritožbo, o kateri pa pritožbeni organ še ni odločal. To pomeni, da je organ ponovno odločal o stvari, o kateri se že vodi upravni postopek, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka, kar je tudi razlog za odpravo izpodbijanega sklepa, saj je bil izdan nezakonito.
dovoljenje za stalno prebivanje - dopolnilna odločba - obnova postopka - sklep o obnovi postopka
Tožena stranka je po tem, ko je dne 12. 5. 2010 prejela obvestilo, da je tožnica dne 9. 3. 1992 odjavila stalno prebivališče, ugotovila, da obstoji obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP za obnovo postopka, v katerem je bila izdana delna odločba in sicer v delu, ki se nanaša na ugotovitev datuma odjave oziroma prenehanja prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Tožena stranka je v sklepu o obnovi postopka podrobno obrazložila, zakaj ji odločilno dejstvo (odjava tožnice z dne 9. 3. 1992) ob izdaji delne odločbe ni bilo znano, kako in kdaj je za dokaz izvedela ter razloge, zakaj bi lahko ta dokaz, v kolikor bi ji bil ob izdaji delne odločbe znan, pripeljal do drugačne odločitve.
ZDIU12 člen 4, 4/5. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZBPP člen 13, 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - solastnik stanovanja - razpolaganje s premoženjem
V zadevi ni sporno, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki izključuje njeno pravico do brezplačne pravne pomoči. V zemljiški knjigi pri tožničinem solastnem deležu ni vpisanih nobenih omejitev, zato je pravilen tudi sklep, da v pravnem pogledu ni ovir za tožničino razpolaganje z njim, tako da lahko ta delež obremeni in proda.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu - vloga za dodelitev sredstev - napaka pri izpolnitvi obrazca vloge
Iz podatkov spisa, s katerimi je razpolagal prvostopenjski organ, ni izhajalo drugačno dejansko stanje, kot je bilo navedeno v obrazcu B in D vloge, zato ni bilo potrebe po dodatnem razjasnjevanju in ugotavljanju dejanskega stanja.