brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - podjetnik posameznik - dohodek iz dejavnosti
Dohodek iz dejavnosti se pri ugotavljanju lastnega dohodka upošteva v skladu z metodologijo o upoštevanju dohodka iz dejavnosti, kolikor pa je mesečni dohodek upravičenca iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, pa se kot njegov dohodek upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obnova kazenskega postopka
Tožnik je vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka, vendar pa tudi po pozivu organa za brezplačno pravno pomoč ni navedel novih dejstev, opredelil ali natančno navedel pa tudi ni dokazov, s katerimi razpolaga. Ker torej tožnik niti verjetno ni izkazal upravičenosti vložitve zahteve za obnovo postopka, je odločitev o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilna, saj zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZKme-1 člen 53, 54, 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 člen 89.
kmetijstvo - nepovratna sredstva - pogoj za izplačilo nepovratnih sredstev - ukrep diverzifikacije za nekmetijske dejavnosti - dolžnost petletnega opravljanja dejavnosti - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra
Iz določb ZKme-1 izhaja, da se odločba o odobritvi nepovratnih sredstev izda konkretni osebi oziroma podjetniku, ki je tudi edini upravičen do uveljavitve teh sredstev.
določitev stikov z otrokom - sprememba zakona - stvarna pristojnost sodišča - ničnost odločbe
Ker je z izpodbijanim aktom center za socialno delo odločil o vprašanju, ki je v pristojnosti sodišča, so bili v skladu s 1. točko prvega odstavka 279. člena ZUP podani pogoji, da se odločba centra za socialno delo glede stikov izreče za nično.
ukrep občinskega inšpektorja - poseg v varovani pas občinske ceste - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izrek odstranitve objekta bi bil v obravnavani zadevi izrečen v okviru inšpektorjevih pristojnosti in s tem zakonito le v primeru, če bi inšpektorja za to pooblaščal veljaven predpis. 7. točka Odloka o občinskih cestah se nanaša izključno na nadzor izvajanja predpisanih pogojev, kar pa ne zajema odstranitve „objekta“. Pristojnost inšpektorja bi bila zato le, ali so izpolnjeni predpisani pogoji, to je soglasje pristojne službe občine za poseg v varovalni pas, oziroma, ali se poseg v primeru pridobitve soglasja izvaja v skladu s tem. Ker je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, sodišče ne more presoditi, ali je organ odločil v skladu s svojo pristojnostjo.
izvršba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
V 157. členu ZDavP-2 je določeno, da je zoper sklep o izvršbi dovoljena pritožba, s katero pa ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Zato so neutemeljeni vsi pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na odločbo, ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom.
Uredba o ukrepih 1., 2. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 člen 10, 13. Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij del IV, točka C.3.
razvoj podeželja - neposredna plačila v kmetijstvu - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev - prvi lastniški prevzem kmetije - prevzem celotne kmetije
Predlog za vknjižbo solastniškega deleža kmetijskih zemljišč na ime tožnika je bil pri zemljiškoknjižnemu sodišču vložen šele po vložitvi vloge tožnika za dodelitev nepovratnih sredstev. Zato tožnik ni upravičen do finančne pomoči, ki je bila predmet javnega razpisa.
vračilo zarubljenih denarnih sredstev - zahteva za vračilo sredstev - zastaranje
Iz sklepa o prisilni izterjavi dolga iz osebnih prejemkov je razvidno, da je bilo odločeno, da se pri tožeči stranki opravi prisilna izterjava dolga iz osebnih prejemkov in sicer z rubežem 1/3 dolžniku pripadajočih osebnih prejemkov do višine skupnega dolžnikovega dolga. Dolg se je torej postopoma rubil in dolg, ki je bil izterjan pred 1. 1. 2003, je bil po presoji sodišča izterjan zakonito na podlagi izvršilnega naslova in sklepa o prisilni izterjavi dolga in v obdobju, ko pravica do prisilne izterjave dolga še ni zastarala. S tem, ko je prvostopenjski organ razveljavil opravljena dejanja v postopku prisilne izterjave dolga, še ne pomeni, da je s tem tožeča stranka pridobila pravico do vračila že zarubljenih sredstev.
globa za prekršek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - izrek sklepa o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo socialno stanje dolžnika
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Tožnik tako tudi v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, ne more z uspehom uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na prekršek in na odmero izrečene sankcije.
Slabo premoženjsko stanje tožnika in njegove družine ni okoliščina, od katere je odvisna uvedba postopka davčne izvršbe. V izvršilnem postopku je socialno stanje dolžnika varovano z zakonsko določenim izvzetjem in omejitvami izvršbe, ki so s sklicevanjem na določbe drugega in tretjega odstavka 166. člena ZDavP-2 v izpodbijanem sklepu upoštevane.
Izpodbijani sklep ne vsebuje sredstva davčne izvršbe, niti banke in hranilnice, ki naj bi po sklepu (kot izhaja iz njegovega poimenovanja) zarubila tožnikova denarna sredstva. Zato je izrek neskladen z določbo 151. člena ZDavP-2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - molk organa - obnova postopka - odločanje o pritožbi
Ob upoštevanju k tožbi priloženih dokazil je sodišče tožbo obravnavalo kot tožbo zaradi molka tožene stranke po določbah 28. in 69. člena ZUS-1. Iz tožbe priloženih listin in iz odgovora tožene stranke na tožbo je razvidno, da tožena stranka v predpisanem roku ni izdala odločbe o strankini pritožbi in da jo tudi na novo zahtevo ni izdala. Odločitve o pritožbi tudi ne vsebuje sklep z dne 7. 3. 2011, kot to želi prikazati tožena stranka. S tem sklepom je bil postopek obnovljen, to pa ne pomeni odločitve o pritožbi. Z navedenim sklepom, ki ga je izdala tožena stranka po uradni dolžnosti, je ponovno obnovila postopek odločanja o vlogi za sofinanciranje iz javnih sredstev, ki jo je vložila tožeča stranka. Ob tem pa je spregledala, da je enako odločitev (glede obnove postopka) že sprejela v sklepu z dne 19. 1. 2011. Postopek po tem sklepu (z dne 19. 1. 2001) še ni končan, saj je tožeča stranka vložila pritožbo, o kateri pa pritožbeni organ še ni odločal. To pomeni, da je organ ponovno odločal o stvari, o kateri se že vodi upravni postopek, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka, kar je tudi razlog za odpravo izpodbijanega sklepa, saj je bil izdan nezakonito.
ZEPI člen 5, 8, 14. Uredba o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivni ali pirotehnični izdelki člen 53, 56, 59.
dovoljenje za trgovino s pirotehničnimi izdelki in skladiščenje pirotehničnih izdelkov - pogoji za izdajo dovoljenja - začasni objekt - dovoljena količina NEM
ZEPI in Uredba o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivni ali pirotehnični izdelki ne vežeta samega dovoljenja za prodajalno s pirotehničnimi izdelki na pogoj ozemljenosti in sidranosti, če gre za količine izdelkov na prodajnem mestu iz 53. člena Uredbe. Tožnik v pripravljalni vlogi zagotavlja, da bo imel v prodajalni le dovoljene količine iz Uredbe, vendar je zatrjevano v nasprotju z dejanji samega tožnika. Iz zapisnika, na katerega se tožeča stranka sama izrecno sklicuje v pritožbi, namreč izhaja, da je imel v času nadzora v „prodajalni“ - premičnem kontejnerju skupaj 240 kg NEM, kar je bistveno več kot je po Uredbi dovoljeno za prodajalne, gre pa za količino, ki je po četrtem odstavku 56. člena Uredbe dovoljena v trgovinskem skladišču kot samostojnem objektu.
dovoljenje za stalno prebivanje - dopolnilna odločba - obnova postopka - sklep o obnovi postopka
Tožena stranka je po tem, ko je dne 12. 5. 2010 prejela obvestilo, da je tožnica dne 9. 3. 1992 odjavila stalno prebivališče, ugotovila, da obstoji obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP za obnovo postopka, v katerem je bila izdana delna odločba in sicer v delu, ki se nanaša na ugotovitev datuma odjave oziroma prenehanja prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Tožena stranka je v sklepu o obnovi postopka podrobno obrazložila, zakaj ji odločilno dejstvo (odjava tožnice z dne 9. 3. 1992) ob izdaji delne odločbe ni bilo znano, kako in kdaj je za dokaz izvedela ter razloge, zakaj bi lahko ta dokaz, v kolikor bi ji bil ob izdaji delne odločbe znan, pripeljal do drugačne odločitve.
ZUP člen 214. Javni razpis za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2011 točka 5, 5/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje vlog - točkovanje vlog - obrazložitev odločbe
V primeru, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve, s tem, da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - načelo materialne resnice - načelo varstva pravic strank - državljan države naslednice nekdanje SFRJ
Tožnik v pisnih pozivih ni bil poučen o vsebini 1.č člena ZUSDDD, uradna oseba organa, ki je vodila postopek, pa ga tudi ni pozvala, naj predloži dokaze, da je bila njegova odsotnost z območja Republike Slovenije upravičena, kar je v nasprotju tako z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) kot tudi z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP).
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - dolg iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa obveznosti samostojnim podjetnikom za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti (7. odstavek 101. člena ZDavP-2). Pri odločanju, ne glede na težko socialno stanje tožeče stranke, davčni organ tožeči stranki ne more omogočiti ugodnosti odpisa davčnega dolga ali drugih ugodnejših načinov poplačila dolga mimo zakonskih pogojev. Stroški, ki tožnico bremenijo, pa ne sodijo v kriterije za odpis, delni odpis, obročno plačilo in odlog plačilnega zavezanca – fizični osebi.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-2.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - varstvo osebnih podatkov - javni uslužbenci - osebe, ki niso javni uslužbenci ali javni funkcionarji
Zahtevani dokumenti so vsebovali tako osebne podatke posameznikov, ki so javni uslužbenci ali javni funkcionarji, kot tudi osebne podatke posameznikov, ki to niso, zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je prekril osebne podatke posameznikov, ki niso niti javni uslužbenci niti javni funkcionarji.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - ugotovitev obsega premoženja - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - solastniški delež - pravica razpolaganja
Upravni organ je zakonito presodil, da pomeni ugotovitev obsega, vrednosti in lastniškega deleža tožničinega premoženja tudi njegovo pridobitev v last in posest, saj se s to sodbo vzpostavila njena lastninska oz. solastniška pravica na vseh navedenih nepremičninah in premičninah. S svojim idealnim deležem solastnine lahko tožnica prosto razpolaga - lahko ga proda, podari, zahteva razdružitev ali uveljavlja druga (so)lastniška upravičenja. Zato so nasprotni tožbeni ugovori (da nad svojo polovico deleža premoženja še ni dobila razpolagalne pravice) neutemeljeni.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - predlog za obnovo postopka - upravičena oseba - stranka v postopku
Okoliščina, da zemljišča tožnikov ležijo v neposredni bližini zemljišča, na katerem je postavljena bazna postaja, ni zadosten razlog, da se nekomu prizna položaj stranke v postopku. Za priznanje statusa stranke je namreč treba izkazati obstoj konkretne kršitve pravic ali pravnih koristi.
ZDIU12 člen 4, 4/5. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZBPP člen 13, 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - solastnik stanovanja - razpolaganje s premoženjem
V zadevi ni sporno, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki izključuje njeno pravico do brezplačne pravne pomoči. V zemljiški knjigi pri tožničinem solastnem deležu ni vpisanih nobenih omejitev, zato je pravilen tudi sklep, da v pravnem pogledu ni ovir za tožničino razpolaganje z njim, tako da lahko ta delež obremeni in proda.