dovoljenje za stalno prebivanje - dopolnilna odločba - obnova postopka - sklep o obnovi postopka
Tožena stranka je po tem, ko je dne 12. 5. 2010 prejela obvestilo, da je tožnica dne 9. 3. 1992 odjavila stalno prebivališče, ugotovila, da obstoji obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP za obnovo postopka, v katerem je bila izdana delna odločba in sicer v delu, ki se nanaša na ugotovitev datuma odjave oziroma prenehanja prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Tožena stranka je v sklepu o obnovi postopka podrobno obrazložila, zakaj ji odločilno dejstvo (odjava tožnice z dne 9. 3. 1992) ob izdaji delne odločbe ni bilo znano, kako in kdaj je za dokaz izvedela ter razloge, zakaj bi lahko ta dokaz, v kolikor bi ji bil ob izdaji delne odločbe znan, pripeljal do drugačne odločitve.
ZEPI člen 5, 8, 14. Uredba o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivni ali pirotehnični izdelki člen 53, 56, 59.
dovoljenje za trgovino s pirotehničnimi izdelki in skladiščenje pirotehničnih izdelkov - pogoji za izdajo dovoljenja - začasni objekt - dovoljena količina NEM
ZEPI in Uredba o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivni ali pirotehnični izdelki ne vežeta samega dovoljenja za prodajalno s pirotehničnimi izdelki na pogoj ozemljenosti in sidranosti, če gre za količine izdelkov na prodajnem mestu iz 53. člena Uredbe. Tožnik v pripravljalni vlogi zagotavlja, da bo imel v prodajalni le dovoljene količine iz Uredbe, vendar je zatrjevano v nasprotju z dejanji samega tožnika. Iz zapisnika, na katerega se tožeča stranka sama izrecno sklicuje v pritožbi, namreč izhaja, da je imel v času nadzora v „prodajalni“ - premičnem kontejnerju skupaj 240 kg NEM, kar je bistveno več kot je po Uredbi dovoljeno za prodajalne, gre pa za količino, ki je po četrtem odstavku 56. člena Uredbe dovoljena v trgovinskem skladišču kot samostojnem objektu.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - ugotovitev obsega premoženja - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - solastniški delež - pravica razpolaganja
Upravni organ je zakonito presodil, da pomeni ugotovitev obsega, vrednosti in lastniškega deleža tožničinega premoženja tudi njegovo pridobitev v last in posest, saj se s to sodbo vzpostavila njena lastninska oz. solastniška pravica na vseh navedenih nepremičninah in premičninah. S svojim idealnim deležem solastnine lahko tožnica prosto razpolaga - lahko ga proda, podari, zahteva razdružitev ali uveljavlja druga (so)lastniška upravičenja. Zato so nasprotni tožbeni ugovori (da nad svojo polovico deleža premoženja še ni dobila razpolagalne pravice) neutemeljeni.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis davčnega dolga - ugovor zastaranja - uporaba zakona
Tožbeni ugovor, da bi bilo treba v obravnavanem primeru glede zastaranja uporabiti določbe ZDavP/96, je neutemeljen, saj se ZDavP-2 uporablja za tek zastaralnih rokov vseh davčnih obveznosti, ki po prejšnjih predpisih oz. do njegove uveljavitve še niso zastarale. V času uveljavitve ZDavP-2 sporna tožnikova davčna obveznost po prejšnjem predpisu (ZDavP/96) namreč še ni bila zastarana.
ZUP člen 214. Javni razpis za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2011 točka 5, 5/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje vlog - točkovanje vlog - obrazložitev odločbe
V primeru, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve, s tem, da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej.
Povprečna davčna stopnja dohodnine je v izpodbijani odločbi izračunana skladno s tretjim odstavkom 120. člena ZDoh-2. Stališču tožeče stranke, da bi moral davčni organ že skladno z načelom sorazmernosti iz 6. člena ZDavP-2 pri izračunu povprečne stopnje dohodnine upoštevati število let, za katero je večletni dohodek izplačan, ni mogoče slediti. Takšna razlaga je v popolnem nasprotju z zakonsko predpisanim načinom izračuna, ki je vsebinsko jasen in nedvoumen ter je v celoti pravno vezan in ne omogoča uporabe alternativnih, za stranko ugodnejših metod izračuna.
S stališčem, da bi moral zakonodajalec določiti prehodno obdobje za zavezance, ki jim je večletni dohodek izplačan za čas veljavnosti ZDoh, tožeča stranka smiselno ugovarja ustavno nedopustno retroaktivnost določb ZDavP-2, ki se nanašajo na povprečenje. V tej zvezi sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba izdana po določbah zakona, ki velja na dan 1. januarja leta, za katero se dohodnina odmerja, in torej po uveljavitvi in po začetku uporabe ZDoh-2. O položaju, ko bi ZDoh-2 spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti, zato ni mogoče govoriti. Šlo bi lahko kvečjemu za primer neprave retroaktivnosti, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še ne zaključena pravna stanja. Neprava retroaktivnost načeloma ni prepovedana, če ne gre za nedopusten poseg v načelo zaupanja v pravo, ki posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Z določbami ZDoh-2, na katerih temelji izpodbijana odločba, v pričakovane pravice ni poseženo na način, ki bi bil, ob upoštevanju gornjih kriterijev, nedopusten.
Določba tretjega odstavka 120. člena ZDoh-2 (v spornem delu) tudi ne krši načela enakosti pred zakonom. Ureditev je za vse zavezance, ki prejmejo večletne dohodke, enaka in v tem pogledu (kot izhaja iz zakonodajnega gradiva) zasleduje razumen in legitimen cilj – poenostavitev davčne odmere.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 člen 7. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zahtevek OMD - zbirna vloga - naslov kmetijskega gospodarstva
Po 2. členu Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev sedež oziroma naslov kmetijskega gospodarstva pomeni lokacijo, na kateri se nahaja pretežni del kmetijskih zemljišč, rejnih živali oziroma objektov in naprav za izvajanje kmetijske dejavnosti, sedež oziroma naslov pa se opredeli z občino, naseljem, ulico, hišno številko, dodatkom k hišni številki, poštni številki in pošti ali pa s podatki o občini in naselju oziroma v geografskih koordinatah, ne pa z naslovom stalnega prebivališča vlagatelja.
dohodnina - davek od dohodkov iz dejavnosti - davčna olajšava - olajšava za investiranje - investicijska olajšava - osnovno sredstvo
Tožnica je v letu 2008 nabavila osnovno sredstvo – napravo za delo v zobozdravstveni ordinaciji ter v zvezi s tem uveljavljala znižanje davčne osnove zaradi vlaganja v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva. Ker je v odločbi o registraciji zasebnega zdravnika navedeno, da lahko prične opravljati zasebno zdravstveno dejavnost 1. 10. 2008 in s tem dnem je bila tudi vpisana v Poslovni register Slovenije, nakup naprave pa je bil opravljen pred tem datumom, po oceni obeh davčnih organov olajšave ni mogoče priznati. Po presoji sodišča pa je v zadevi pomembno, da gre za specifično dejavnost (zobozdravstvo) in da je Zdravniška zbornica Slovenije tožnici že 19. 6. 2007 izdala začasno odločbo o registraciji zasebnega zdravnika, v kateri je odločeno, da se tožnica začasno registrira kot zasebna zdravnica, in sicer do izpolnitve vseh pogojev. Nadalje je pomembno, da je tožnica navedla, da je bil 12. 3. 2008 izdan avansni račun, šele 6. 10. 2008 pa nato pravi račun za nabavo osnovnega sredstva (v upravnih spisih se tudi nahajata dva računa z dne 6. 10. 2008, s priloženima dobavnicama), navedla pa je tudi, da je bil tekom postopka prvostopenjskemu organu pomotoma predložen predračun in ne račun. Vse te okoliščine, ki so lahko pomembne za odločitev, v upravnem postopku niso bile presojene (v zadostni meri).
ZP-1 člen 56a, 57, 60. ZDavP-2 člen 146. ZUP člen 146, 179.
globa za prekršek - plačilni nalog - plačilo polovičnega zneska globe - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - potrdilo o izvršljivosti
Tožnik je sicer v 8-dnevnem roku poravnal polovične zneske glob, vendar je s podano zahtevo za sodno varstvo boniteto plačila polovičnih zneskov glob v skladu s 56.a členom ZP-1 v povezavi z njegovim 60. členom izgubil. Zato je predlagatelj izvršbe davčnemu organu utemeljeno v izterjavo posredoval še preostale polovične zneske glob.
Niti po določbah ZDavP-2 niti po določbah ZUP davčni organ ni pristojen za to, da bi preverjal pravilnost in zakonitost v postopku o prekršku izdanih izvršilnih naslovov in posledično, da bi preverjal, ali je potrditev izvršljivosti na njih pravilna.
ZDen člen 54, 54/1, 54/1-1, 64, 64/1. ZIKS člen 145. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 129/1-3.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - pravna podlaga za denacionalizacijo - sodna pristojnost - upravna pristojnost - pravočasnost zahteve
Ob predpostavki, da so pravilne ugotovitve v sklepu sodišča Nz 772/94 z dne 25. 3. 2008, ni razloga, da bi zahtevek, ki je bil odstopljen v pristojno reševanje prvostopenjskemu organu, mogel biti obravnavan drugače, kot v smislu stališč Ustavnega sodišča v odločbi Up-969/08 z dne 13. 5. 2010, torej ob razlagi in uporabi zakonske ureditve tako, da bo varovana pravica upravičencev do učinkovite uveljavitve pravice do vrnitve krivično odvzetega premoženja. Sodišče tako meni tudi ob tem, da je v zadevi, ki jo je obravnavalo Ustavno sodišče, bil predlog na podlagi določb ZIKS vložen pri sodišču pred potekom roka iz prvega odstavka 64. člena ZDen, medtem ko je bil v obravnavani zadevi vložen po poteku tega roka. Tako meni zato, ker je bila (tudi) za predmetno premoženje pri tedaj pristojnem upravnem organu pravočasno vložena zahteva za denacionalizacijo po določbah ZDen. Gre pa za identiteto v objektivnem in subjektivnem smislu med predlogom z odstopljenim zahtevkom in pravočasno vloženo zahtevo za denacionalizacijo, ter v vsebinskem smislu, za eno zahtevo, podano s ciljem vrnitve krivično odvzetega premoženja.
KZ-1 člen 88. ZIKS-1 člen 8. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 127.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - kršitev milejšega režima prestajanja kazni zapora v času prostega izhoda - prosti preudarek - skrajšani postopek
Sodišče se strinja z oceno toženke, da ni mogoče pričakovati, da tožnik kaznivega dejanja v času pogojnega odpusta ne bo ponovil. Ob ugotovljenem dejanskem stanju, ki mu tožnik konkretizirano ne ugovarja, je zato pravilna odločitev, da se prošnja za pogojni odpust zavrne.
Skladno z določbo tretjega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 8. člena ZIKS-1 organi, pristojni za odločanje o pogojnem odpustu, odločajo v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.
ZUP člen 129, 179, 108a, 108a/4, 180. ZRud-1 člen 35. ZPNačrt člen 105.
dovoljenje za izvajanje del - sanacija kamnoloma - zavrženje zahteve za izdajo potrdila o namenski rabi zemljišča
Stranka lahko zahteva spremembo potrdila le v primeru in pod pogoji iz četrtega odstavka 180a. člena ZUP, če na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, zatrjuje, da potrdilo oziroma druga listina, ki ji je bila izdana na podlagi 179. ali 180. člena tega zakona, ni v skladu s podatki iz uradne evidence.
Če upravičenci odstopijo od svoje zaveze, da bodo na kmetijskem gospodarstvu kmetijsko okoljske ukrepe izvajali ves čas trajanja obveznosti, skladno z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev plačila za določen ukrep, v celoti ali na delu površin pred potekom petletnega obdobja, morajo neupravičeno prejeta sredstva vrniti.
odpis davčnega dolga - samostojni podjetnik posameznik - prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa dolga samostojnim podjetnikom posameznikom, ki prenehajo opravljati dejavnost, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti. To velja tudi za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev statusa zaščitene kmetije - stranka v postopku
Tožnica v tem upravnem postopku ne more uveljavljati nepravilnosti, za katere meni, da so bile storjene v postopku sprememb evidentiranja katastrskih podatkov. O tožničini tožbi, vloženi v zvezi z evidentiranjem sprememb katastrskih podatkov, je namreč že bilo pravnomočno odločeno.
Sodišče se tudi ne strinja, da je predmetni upravni postopek začela oseba, ki za to ni bila upravičena. Upravni organ je glede opredelitve strank v upravnem postopku upošteval razpoložljive podatke o dedičih iz zapuščinskega postopka. Upravni organ je aktivno legitimacijo (procesno in stvarno) B.B. za sprožitev postopka preveritve zaščitene kmetije presodil v okviru svoje pristojnosti za odločanje v konkretni upravni zadevi, kar je glede na določila ZUP moral in glede na razpoložljive podatke mogel, s tem pa ni posegel v izključno pristojnost zapuščinskega sodišča, kot to zmotno meni tožnica v tožbi.
odsvojitev nepremičnine - davek na promet nepremičnin - davek od dobička iz kapitala - vračilo davka - nezmožnost izpolnitve pogodbe
Prvostopenjski organ je napotkom drugostopenjskega organa sledil tako, da je tožnikovo zahtevo za vračilo davka od dobička iz kapitala presojal zgolj na podlagi določb ZDPN-2 (v smislu, ali so podani pogoji za vračilo davka na promet nepremičnin), kar pa ni v skladu s podano zahtevo. Tožnikova vloga bi se morala presojati najprej z uporabo ustreznih določb ZDavP-2, šele nato pa, skladno z napotki drugostopenjskega organa v korist tožnika, tudi s (smiselno) uporabo ZDPN-2.
Pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za vračilo davka po drugem odstavku 16. člena ZDPN-2, bi bilo treba ugotoviti tudi, kdo je zakrivil morebitno delno nezmožnost izpolnitve pogodbe. Če jo je namreč davčni zavezanec zakrivil (morda tudi s svojo neaktivnostjo) sam, je vprašljivo, ali je do vrnitve davka sploh upravičen.
Tožnik je z vlogo, ki jo je vložil hkrati s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi, zahteval zadržanje začete davčne izvršbe. Tega glede na določbo četrtega odstavka 157. člena ZDavP-2 ne more zahtevati, saj na razloge za zadržanje začete davčne izvršbe pazi davčni organ po uradni dolžnosti. V takšnih primerih gre torej za odločanje po uradni dolžnosti, merilo za odločitev pa je presoja davčnega organa, ali bi bilo mogoče pritožbi ugoditi. Odlog sicer lahko predlaga tudi stranka, vendar organ ni vezan na predlog, ampak ima ta le naravo pobude. Po presoji sodišča takšna zakonska ureditev ne pomeni niti neustavne pravne praznine niti kršitve posameznih členov Ustave RS. Davčni organ je zato tožnikovo zahtevo pravilno zavrgel.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - ugasnitev stvarnih pravic na razlaščeni nepremičnini - nujni postopek - rok za pričetek gradnje
Če je razlastitveni namen že dosežen oziroma avtocesta že zgrajena, pa to ne pomeni, da ni več pogojev za razlastitev, saj gre za pridobitev pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice, lastništvo pa je treba urediti tudi za obstoječe javne ceste.
Za to, da ni določil roka iz 102. člena ZUreP-1 – rok, v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo – je upravni organ navedel logičen razlog (da je avtocesta že zgrajena). Rok iz 102. člena ZUreP-1 razlaščencu varuje pravico do vrnitve nepremičnine, če namen, zaradi katerega je bila nepremičnina razlaščena, ni uresničen (111. člen ZUreP-1). Če je nesporno, da je bila avtocesta že zgrajena, pa v tej pravici tožnik ne more biti oškodovan.
obračun uvoznih dajatev - carinski dolg - nastanek carinskega dolga - zaključek carinskega postopka - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora
Sodišče v obravnavani zadevi preizkuša zakonitost odločbe o nastanku carinskega dolga. Iz ugotovitev dejanskega stanja nesporno izhaja, da izbrani carinski postopek ni bil pravilno zaključen oziroma, ni izkazano, da je zadevno blago prispelo na namembni kraj. Navedeno pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. Nedvomno je ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu in je bilo nezakonito odstranjeno izpod carinskega nadzora.