Iz podatkov v spisih je razvidno, da je imel tožnik v času odločanja na prvi stopnji pri davčnem uradu evidentirane davčne obveznosti za davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela, ki jim je potekel rok plačila. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je prvostopenjski organ pravilno odločil, da se tožniku, ker ni izpolnjen pogoj iz 6. točke drugega odstavka 27. člena ZZDT-1, izdaja delovnega dovoljenja za zaposlitev tujcev zavrne.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja - prepoved opravljanja zasebnega varovanja - bistvena kršitev pravil postopka
Po določbi 214. člena ZUP mora obrazložitev upravne odločbe vsebovati tudi ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto in odločilne razloge za presojo posameznih dokazov, kar pomeni, da mora biti neposredna zveza med ugotovljenimi konkretnimi dejstvi v odločbi in konkretnimi dokazi v spisu razvidna iz upravne odločbe. Iz upravne odločbe prvostopenjskega organa niti drugostopenjskega organa ta zveza ni razvidna, saj noben organ ne navaja, iz katerega dela konkretnega listinskega dokaza, izhaja, da je tožnik bil na določen dan na območju pravne osebe C. d.d. in da je izvajal dejavnost zasebnega varovanja. Splošno sklicevanje na popisne liste, plan in evidence dela in ko tožnik od pritožbe naprej zatrjuje, da njegovo ime ni nikjer zabeleženo in da ni izvajal dejavnosti zasebnega varovanja, ne zadošča z vidika navedenih standardov 214. člena ZUP.
omejitev gibanja tujcu - postopek odstranitve - nevarnost pobega
Osnovni pogoj za nastanitev v Centru za tujce je, da mora biti tujec v postopku odstranitve, hkrati pa mora obstajati bodisi nevarnost pobega bodisi okoliščina, da ni zapustil države v določenem roku ali pa neznana istovetnost. Pri tožniku obstaja nevarnost pobega, nima dovoljenja za prebivanje, bil je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje ponarejanja listin in ker nima veljavnega osebnega dokumenta, tudi ni bilo mogoče nesporno ugotoviti njegove istovetnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da tožnika ni mogoče takoj odstraniti iz Republike Slovenije in je za uspešno izvedbo postopka o odstranitvi potrebna nastanitev v Centru za tujce.
Za obrazložitev nevarnosti pobega tujca je dovolj, da se ugotovi, ali obstajajo katere izmed okoliščin iz prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 in ni potrebno še dodatno pojasnjevati, zakaj ta nevarnost obstaja, saj je pojem nevarnosti pobega definiran s samim zakonom.
Iz določb ZZ in ZUJIK izhaja, da pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja. Organ, ki je pristojen za imenovanje, ima tako pravico proste presoje, katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje in je ocenjen kot primeren, bo imenoval. Odločitev je v tem pogledu prosta in vezana le z namenom danega pooblastila. Zaradi navedenega je tudi sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu in sicer le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje predpisanih pogojev.
pooblastilo za zastopanje - preklic pooblastila - vročitev odločbe
Kot je pravilno ugotovil že drugostopenjski organ, v spisu ni nobene listine, ki bi kazala na preklic pooblastila s strani tožeče stranke svojemu pooblaščencu. Glede na to je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je odločbo vročil subjektu, za katerega je imel v spisu izkazano, da je pooblaščenec tožeče stranke.
Glede na veljavno pravno ureditev tožeča stranka ne more uspeti s tožbenimi ugovori, da ni zavezana plačati komunalnega prispevka v odmerjeni višini iz razloga, ker niso bili upoštevani stroški, ki jih je tožeča stranka že imela z izgradnjo pripadajoče greznice v času, ko javna kanalizacija še ni bila zgrajena in ko torej priključka na javno kanalizacijsko omrežje sploh ni bilo mogoče izvesti.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 13/2, 23, 23/3. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev denarne socialne pomoči člen 3, 4. ZZZDR člen 118, 123.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek iz dejavnosti - družinski član prosilca
Organ je pravilno uporabil poročilo iz leta 2010, ker je bilo to zadnje poročilo, znano na dan vložitve prošnje, na upoštevanje le-tega pa napotuje 4. člen Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev denarne socialne pomoči. Sodišče tudi ne more slediti ugovoru tožnika, da je šteti njegovega polnoletnega sina za družinskega člana, iz razlogov, ki jih v tožbi našteva (telesna in umska manj razvitost). Tožnik navaja razloge, ki pomenijo podlago za podaljšanje roditeljske pravice (118. člen ZZZDR). Vendar v dokaz, da bi bila roditeljska pravica podaljšana, ni predložil nobenih dokazil, zato razlogov, kot sta telesna in umska manj razvitost, do izdaje odločbe o podaljšanju roditeljske pravice, organ ni bil dolžan upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev novo postavljenega odvetnika iz razlogov na strani upravičenca - nezaupanje in nezadovoljstvo z odvetnikom
Najprej je bil razrešen odvetnik C.C. zaradi razlogov na strani tožnika. Pri odvetniku A.A. pa je prišlo do prekinitve medsebojnega sodelovanja (konflikt z odvetnikom oziroma nezaupanje in subjektivno nezadovoljstvo z odvetnikovim delom nedvomno predstavlja razlog, da odvetnik ne more več opravljati pravnega svetovanja in zastopanja v konkretni zadevi), zato je tožena stranka upravičeno sklepala, da učinkovito nadaljnje zastopanje tožnika ni več mogoče, za postavitev drugega odvetnika pa ni bilo pravne podlage, saj gre za že drugo razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenca.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta
Pri postopku za dostop do informacij javnega značaja je bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima.
gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - pomožni kmetijski objekt - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Obravnavano zemljišče leži na drugem območju kmetijskih zemljišč, ki po veljavnem prostorskem aktu ni predvideno kot območje za ljubiteljsko kmetijsko proizvodnjo, zaradi česar postavitev pomožnih kmetijskih objektov na tem območju ni dopustna.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - izplačilo obveznic
Iz izpisa iz registra KDD izhaja, da je tožnica lastnica več vrednostnih papirjev, vendar pa je k tožbi priložila dopis SOD d.d., iz katerega je razvidno, da je navedena družba obveznice tožnici v celoti izplačala. Navedeno kaže na to, da tožnica v času, ko je vložila vlogo in podala pisno izjavo o premoženjskem stanju, ni bila več lastnica vrednostnih papirjev.
Glede na 4. točko javnega razpisa o nerazporejenosti sredstev le v primeru, če ne zadoščajo za pokrivanje celotnega načrtovanega sofinanciranja iz naslednje finančne konstrukcije, upravičene do sofinanciranja ter zaključek upravnega organa, da je vloga tožnice zavrnjena, ker so bile do sofinanciranja upravičene le vloge, uvrščene do vključno 12. mesta, ki so presegle prag števila točk in so zanje hkrati zadostovala razpisana sredstva, sodišče tega tožbenega ugovora ne more preizkusiti in so v tem delu dejstva v bistvenih točkah ostala neugotovljena. V primeru, če bi se tožničine navedbe izkazale za točne, bi to lahko pomenilo drugačno odločitev, kot je sedaj izpodbijana odločitev, zaradi česar je treba izpodbijani akt že iz tega razloga odpraviti.
Določba 8. bis člena Madridskega aranžmaja o mednarodnem registriranju znamk imetniku znamke ne nalaga, da bi moral o umiku zahteve za varstvo obvestiti neposredno državo, v kateri ne želi več varstva, temveč ga zavezuje, da to sporoči administraciji svoje države, ki to sporoči mednarodnemu uradu. Tožnica je z listinami, ki jih je predložila v upravnem sporu, dokazala, da je bil mednarodni urad obveščen o njenem umiku za varstvo zahteve v Republiki Sloveniji. Seznanjanje upravnega organa v Republiki Sloveniji pa po mnenju sodišča ne more bremeniti tožnice, ki je ravnala v skladu s postopkovnimi pravili za mednarodno registracijo znamk.
upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - plačilo stroškov upravne izvršbe - specifikacija stroškov - obrazložitev odločbe
Na podlagi sklepa o začasnem obračunu stroškov upravne izvršbe ni mogoče ugotoviti, ali so bili stroški izvršbe potrebni in če so sploh nastali. Izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - začetek postopka po uradni dolžnosti - načelo zaslišanja stranke - prosta presoja dokazov
V konkretnem primeru pristojni organ ni sam „podvomil“, da tožniki stalno ne prebivajo v naselju oziroma na naslovu, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, ampak je bil „obveščen“ s strani prijavitelja (Center za socialno delo), da tožniki tam ne prebivajo stalno. V obeh primerih je sicer legitimen javni interes za začetek postopka podan, kajti v javnem interesu je, da register stalnega prebivalstva v čim večji meri odraža dejansko stanje, kar nedvomno pomembno prispeva k redu in varnosti v širšem pomenu besede (34. člen URS). V konkretnem primeru pa niti prvostopenjski organ niti tožena stranka nista ugotovila kakšnih posebnih elementov javnega interesa za poseg v ustavno pravico tožnikov do svobodne izbire prebivališča (32. člen URS), saj nista ugotovila, da bi prijava stalnega prebivališča tožnikov posegala v pravico prijavitelja ali koga drugega, ki je vpleten v zadevo, do izbire prebivališča ali varstva zasebnosti na spornem naslovu.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - prevzemnik odvetniške pisarne - upravičenost za vložitev zahtevka za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči
Prevzemnik odvetniške pisarne, ki z odločbo pristojnega organa ni bil določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči upravičencu, ne more vložiti zahtevka za plačilo stroškov za opravljene storitve, ki jih je po odločbah pristojnega organa opravil izvajalec.
Tožnica je vložila predlog za popravo sklepa oziroma dopolnitev sklepa. Po pozivu tožene stranke pa je vloženi predlog izrecno umaknila. Tožena stranka o tožničinem izrecnem umiku zahtevka ni izdala sklepa o ustavitvi postopka, tožnica pa se sklicuje na molk tožene stranke, vendar v postopku pri toženi stranki ni uveljavljala molka v skladu z določbami ZUP. V danem primeru procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa v smislu 28. člena ZUS-1 niso izpolnjene, zato je tožba preuranjena.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici - izrek dovoljenja za ničnega - aktivna legitimacija
Ker je upravni organ določbo 280. člena ZUP razlagal na način, ki ni ustavnopravno skladen, je kršil pravila postopka.
Priznavanje aktivne legitimacije le osebam s formalnim statusom stranke bi privedla do neenakega obravnavanja v primerjavi z osebami, ki tega položaja niso imele, kar pomeni kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
Ker tožnica v postopku izdaje dovoljenja A. ni imela položaja stranke, kar niti ni sporno, razveljavitev tega dovoljenja po nadzorstveni pravici, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 275. člena ZUP, ni upravičena uveljavljati.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - nezmožnost prebivanja na naslovu stalnega prebivališča zaradi ravnanja lastnika stanovanja
Med strankama ni sporno, da tožnik od 19. 7. 2005 dalje ne prebiva več v zadevnem stanovanju na naslovu X., v katerem prebiva od tedaj sedanji lastnik, ki je sin prejšnjega lastnika. Prav tako med strankama ni sporno, da tožnik prebiva na naslovu Y., na podlagi najemne pogodbe (sklenjene z lastnico navedenega stanovanja), ki jo je med trajanjem postopka upravnemu organu predložil sam tožnik. Sodišče zato kot neutemeljen in protispisen zavrača tožbeni očitek, da upravni organ ni ugotavljal obstoja pogojev za njegovo stalno prebivališče na naslovu Y. kar se tiče danega soglasja (oziroma volje) lastnikov nepremičnine na navedenem naslovu v smislu 3. točke 3. člena ZPPreb. Pač pa med strankama niti ni sporno, da tožnik nima soglasja lastnikov zadevnega stanovanja na naslovu X., kar je, med drugim, razvidno iz pravnomočnih sodnih odločb, ki jih je med trajanjem upravnega postopka predložil prijavitelj.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - odškodnina - manjvrednost nepremičnin - namembnost zemljišča ob podržavljenju - vrednotenje zemljišč
Bistveno za razlago drugega odstavka 32. člena ZDen je, da so objekti, ki se uveljavljajo kot ovira za vrnitev v naravi, zgrajeni po podržavljenju oziroma jih ni zgradil denacionalizacijski upravičenec in mu zato niso bili podržavljeni.