brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Tožnik je bil v času vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zemljiškoknjižni solastnik nepremičnin, ki pa jih v svoji prošnji ni navedel. To potrjuje pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnik v svoji prošnji navedel neresnične podatke.
pooblastilo za zastopanje - preklic pooblastila - vročitev odločbe
Kot je pravilno ugotovil že drugostopenjski organ, v spisu ni nobene listine, ki bi kazala na preklic pooblastila s strani tožeče stranke svojemu pooblaščencu. Glede na to je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je odločbo vročil subjektu, za katerega je imel v spisu izkazano, da je pooblaščenec tožeče stranke.
Iz podatkov v spisih je razvidno, da je imel tožnik v času odločanja na prvi stopnji pri davčnem uradu evidentirane davčne obveznosti za davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela, ki jim je potekel rok plačila. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je prvostopenjski organ pravilno odločil, da se tožniku, ker ni izpolnjen pogoj iz 6. točke drugega odstavka 27. člena ZZDT-1, izdaja delovnega dovoljenja za zaposlitev tujcev zavrne.
Ob upoštevanju, da gre za enostopenjski postopek, bi organ smel svojo odločitev spremeniti le, če bi bili za to podani pogoji, določeni za uveljavljanje izrednih pravnih sredstev, vendar pa sprememba razlogov v obrazložitvi odločbe ne pomeni spremembe odločitve. Prav tako pa tudi ne gre za očitno pomoto, ki bi od organa terjala poseg v razloge obrazložitve, temveč za vsebinsko spremembo razlogov, ki so vplivali na odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - denarna socialna pomoč
Prosilec tudi v primeru, ko prejema denarno socialno pomoč in so njegovi dohodki manjši od predpisanega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje ali prihranke, katerih vrednost presega 13.780,00 EUR.
Razpis za sofinanciranje stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe z visoko ali univerzitetno izobrazbo v Mestni občini Maribor za leto 2010 točka II. ZOdv člen 1, 36.
javni razpis - sofinanciranje prve zaposlitve brezposelne osebe - pogoji za prijavo na javni razpis - upravičenci do sofinanciranja - pojem podjetnika - odvetnik
Člen 36 ZOdv glede ustanovitve in poslovanja odvetniške družbe napotuje na subsidiarno uporabo predpisov o gospodarskih družbah, vendar le, če ni z ZOdv drugače določeno. Navedeno pa ne omogoča zaključka, da se odvetniki ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
ZDavP člen 112. ZDDPO člen 54, 55. ZUP člen 6. ZFPPod člen 27. ZGD člen 394.
davek od dobička pravnih oseb - odmera davka od dobička pravnih oseb - izbris družbe iz sodnega registra po vložitvi pritožbe - pravni nasledniki izbrisane družbe - zastaranje - za odločanje relevantni predpis - retroaktivnost
v obravnavanem primeru, v katerem je bila obveznost po izpodbijani odločbi naložena izbrisani pravni osebi, ki je prenehala obstajati po vložitvi pritožbe, je obstoj pravnih naslednikov izbrisane družbe pravno relevanten le za presojo pogojev za nadaljevanje pritožbenega postopka, v katerem se presoja pravilnost in zakonitost odločbe o odmeri davčne obveznosti izbrisane pravne osebe. Vprašanje, ali je toženka v zadevi na podlagi določb ZFPPod v zvezi s 394. členom ZGD prekludirana, ni odvisno od procesnih dejanj, ki jih je opravila v postopku s pravnimi sredstvi zoper izpodbijano odmerno odločbo, temveč (ob upoštevanju zakonske ureditve, po kateri pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve) od davčne izvršbe oziroma uradnih dejanj davčnega organa pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe. Načina uveljavljanja terjatev zakon ne določa. Zato je po presoji sodišča potrebna aktivnost upnika (v konkretnem primeru davčnega organa) v smeri uveljavljanja terjatve zoper družbenike izbrisane družbe.
V davčnih zadevah se glede ugotavljanja davčne osnove, davčne stopnje in opredelitve davčnega zavezanca praviloma (če zakon ne določa drugače) uporabi materialni zakon, ki je veljal v času nastanka davčne obveznosti. To je izjema od splošnega pravila iz prvega odstavka 6. člena ZUP, ki pa jo je treba razlagati ozko in je za vprašanje zastaranja odmere davka ni dopustno uporabiti. V tem pogledu se, če zakon ne določa drugače, uporabi zakon, ki je veljal v času odločanja na prvi stopnji. Pri tem očitki o retroaktivni uporabi ZDavP niso utemeljeni. Določbe o zastaranju po ZDavP so enake kot tiste po ZDDPO, ki so z prenehale veljati s pričetkom uporabe ZDavP, tako glede splošnega relativnega zastaralnega roka kot glede teka zastaranja in absolutnega zastaralnega roka 10 let. Odmerna odločba je bila izdana po uveljavitvi in po začetku uporabe ZDavP, zato ni mogoče govoriti o položaju, ko bi ZDavP spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti. Šlo bi lahko kvečjemu za primer neprave retroaktivnosti, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še ne zaključena pravna stanja. Zakonitost odmere davčne obveznosti je zato odvisna izključno od vprašanja, ali je pravica do odmere davka po določbah ZDDPO zastarala pred uveljavitvijo ZDavP. Pravice, ki je prenehala na podlagi prej veljavnega zakona namreč z novim zakonom ni dopustno ponovno (retroaktivno) vzpostaviti. V tem pogledu sodišče ugotavlja, da obveznost do uveljavitve ZDavP ni zastarala, zato ni ovire za uporabo (nove) specialne določbe o zastaranju po 112. člena ZDavP.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici - izrek dovoljenja za ničnega - aktivna legitimacija
Ker je upravni organ določbo 280. člena ZUP razlagal na način, ki ni ustavnopravno skladen, je kršil pravila postopka.
Priznavanje aktivne legitimacije le osebam s formalnim statusom stranke bi privedla do neenakega obravnavanja v primerjavi z osebami, ki tega položaja niso imele, kar pomeni kršitev drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
Ker tožnica v postopku izdaje dovoljenja A. ni imela položaja stranke, kar niti ni sporno, razveljavitev tega dovoljenja po nadzorstveni pravici, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 275. člena ZUP, ni upravičena uveljavljati.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - nezmožnost prebivanja na naslovu stalnega prebivališča zaradi ravnanja lastnika stanovanja
Med strankama ni sporno, da tožnik od 19. 7. 2005 dalje ne prebiva več v zadevnem stanovanju na naslovu X., v katerem prebiva od tedaj sedanji lastnik, ki je sin prejšnjega lastnika. Prav tako med strankama ni sporno, da tožnik prebiva na naslovu Y., na podlagi najemne pogodbe (sklenjene z lastnico navedenega stanovanja), ki jo je med trajanjem postopka upravnemu organu predložil sam tožnik. Sodišče zato kot neutemeljen in protispisen zavrača tožbeni očitek, da upravni organ ni ugotavljal obstoja pogojev za njegovo stalno prebivališče na naslovu Y. kar se tiče danega soglasja (oziroma volje) lastnikov nepremičnine na navedenem naslovu v smislu 3. točke 3. člena ZPPreb. Pač pa med strankama niti ni sporno, da tožnik nima soglasja lastnikov zadevnega stanovanja na naslovu X., kar je, med drugim, razvidno iz pravnomočnih sodnih odločb, ki jih je med trajanjem upravnega postopka predložil prijavitelj.
fikcija vročitve - pritožba - pravočasnost pritožbe - začetek teka roka za vložitev pritožbe
Rok za vložitev pritožbe je začel teči naslednji dan po izteku petnajstdnevnega roka, v katerem bi lahko stranka na pošti v skladu s prejetim obvestilom prevzela odločbo.
Tožnica je vložila predlog za popravo sklepa oziroma dopolnitev sklepa. Po pozivu tožene stranke pa je vloženi predlog izrecno umaknila. Tožena stranka o tožničinem izrecnem umiku zahtevka ni izdala sklepa o ustavitvi postopka, tožnica pa se sklicuje na molk tožene stranke, vendar v postopku pri toženi stranki ni uveljavljala molka v skladu z določbami ZUP. V danem primeru procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa v smislu 28. člena ZUS-1 niso izpolnjene, zato je tožba preuranjena.
omejitev gibanja tujcu - postopek odstranitve - nevarnost pobega
Osnovni pogoj za nastanitev v Centru za tujce je, da mora biti tujec v postopku odstranitve, hkrati pa mora obstajati bodisi nevarnost pobega bodisi okoliščina, da ni zapustil države v določenem roku ali pa neznana istovetnost. Pri tožniku obstaja nevarnost pobega, nima dovoljenja za prebivanje, bil je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje ponarejanja listin in ker nima veljavnega osebnega dokumenta, tudi ni bilo mogoče nesporno ugotoviti njegove istovetnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da tožnika ni mogoče takoj odstraniti iz Republike Slovenije in je za uspešno izvedbo postopka o odstranitvi potrebna nastanitev v Centru za tujce.
Za obrazložitev nevarnosti pobega tujca je dovolj, da se ugotovi, ali obstajajo katere izmed okoliščin iz prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 in ni potrebno še dodatno pojasnjevati, zakaj ta nevarnost obstaja, saj je pojem nevarnosti pobega definiran s samim zakonom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Dejanske okoliščine, ki so bile v predmetnem postopku podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, po presoji sodišča kažejo prepričljivo, to je z vidika dejanskega stanja in pravnih podlag, da zadeva ne bi imela izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - izplačilo obveznic
Iz izpisa iz registra KDD izhaja, da je tožnica lastnica več vrednostnih papirjev, vendar pa je k tožbi priložila dopis SOD d.d., iz katerega je razvidno, da je navedena družba obveznice tožnici v celoti izplačala. Navedeno kaže na to, da tožnica v času, ko je vložila vlogo in podala pisno izjavo o premoženjskem stanju, ni bila več lastnica vrednostnih papirjev.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razrešitev novo postavljenega odvetnika iz razlogov na strani upravičenca - nezaupanje in nezadovoljstvo z odvetnikom
Najprej je bil razrešen odvetnik C.C. zaradi razlogov na strani tožnika. Pri odvetniku A.A. pa je prišlo do prekinitve medsebojnega sodelovanja (konflikt z odvetnikom oziroma nezaupanje in subjektivno nezadovoljstvo z odvetnikovim delom nedvomno predstavlja razlog, da odvetnik ne more več opravljati pravnega svetovanja in zastopanja v konkretni zadevi), zato je tožena stranka upravičeno sklepala, da učinkovito nadaljnje zastopanje tožnika ni več mogoče, za postavitev drugega odvetnika pa ni bilo pravne podlage, saj gre za že drugo razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenca.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta
Pri postopku za dostop do informacij javnega značaja je bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima.
ZVis člen 57. Statut Univerze v Mariboru člen 190, 198.
javni uslužbenec - visokošolski učitelji - habilitacijski postopek - izvolitev v naziv docent - pogoji za izvolitev v naziv - zavrnitev soglasja senata univerze - obrazložitev odločitve
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da senat univerze tožnici ni dal soglasja prvo izvolitev v naziv docentka. Takšna odločitev je volilna odločitev in njena obrazložitev ne more segati preko formalnih razlogov o načinu glasovanja in kakšen volilni izid je bil dosežen.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 14. ZSVarPre člen 27, 78, 78/1, 78/1-4. ZDIU12 člen 4, 4/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Organ za BPP pa je pri odločanju vezan na uradne podatke o lastništvu. Po podatkih GURS znaša vrednost stavbe, v kateri tožnica ne živi, 168.328,00 EUR. Tožnica za svoje navedbe, da ta vrednost ni pravilna, ni predložila dokazov, ki bi sodišče prepričali v njene trditve. Da je del hiše stanovanjski, navaja tudi sama. Glede na navedeno vrednost je organ pravilno odločil, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki presega višino mejnega zneska (13.780,00 EUR), določenega v petem odstavku 4. člena ZDIU12. Ker ji že glede na vrednost premoženja brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti, na odločitev ne more vplivati, da ima nizko pokojnino. Pri presoji upravičenosti do dodelitve brezplačne pravne pomoči je namreč pomembno celotno prosilčevo finančno stanje.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja - prepoved opravljanja zasebnega varovanja - bistvena kršitev pravil postopka
Po določbi 214. člena ZUP mora obrazložitev upravne odločbe vsebovati tudi ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto in odločilne razloge za presojo posameznih dokazov, kar pomeni, da mora biti neposredna zveza med ugotovljenimi konkretnimi dejstvi v odločbi in konkretnimi dokazi v spisu razvidna iz upravne odločbe. Iz upravne odločbe prvostopenjskega organa niti drugostopenjskega organa ta zveza ni razvidna, saj noben organ ne navaja, iz katerega dela konkretnega listinskega dokaza, izhaja, da je tožnik bil na določen dan na območju pravne osebe C. d.d. in da je izvajal dejavnost zasebnega varovanja. Splošno sklicevanje na popisne liste, plan in evidence dela in ko tožnik od pritožbe naprej zatrjuje, da njegovo ime ni nikjer zabeleženo in da ni izvajal dejavnosti zasebnega varovanja, ne zadošča z vidika navedenih standardov 214. člena ZUP.
upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - plačilo stroškov upravne izvršbe - specifikacija stroškov - obrazložitev odločbe
Na podlagi sklepa o začasnem obračunu stroškov upravne izvršbe ni mogoče ugotoviti, ali so bili stroški izvršbe potrebni in če so sploh nastali. Izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti.