ZPNačrt člen 47, 47/6. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
sprememba namembnosti zemljišča - pobuda za spremembo namembnosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pisna opredelitev občine do pobude predlagatelja po spremembi namenske rabe zemljišča ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Opredeljevanje občin do pobud za spremembo namenske rabe zemljišča je namreč le ena faza v postopku sprejemanja OPN in ne gre za odločanje o pravici ali obveznosti vlagatelja pobude.
ZPNačrt člen 46, 47, 47/6. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pobuda za spremembo namenske rabe zemljišča - opredelitev občine do pobude - zavrženje tožbe
Pisna opredelitev občine do pobude predlagatelja po spremembi namenske rabe zemljišča ni upravni akt v smislu določb ZUS-1, četudi je prvostopenjski organ svojo opredelitev sprejel v obliki sklepa. Določitev namembnosti zemljišča namreč ni pravica lastnika zemljišča, temveč je to odločitev države oziroma občine, ki mora pri planiranju prostorskega razvoja v čim večji meri zavarovati javni interes, to je rabo zemljišč v skadu z njihovimi naravnimi danostmi ter v skladu z drugimi predpisi s področja prostorskega načrtovanja.
Podlaga za prenos lastništva na nepremičninah ni bilo uveljavljanje predkupne pravice Mestne občine Koper na podlagi izpodbijanega Odloka, ampak pogodba, kot je bila odobrena s pravnomočno odločbo Upravne enote Koper z dne 18. 5. 2016, izdano na podlagi 22. člena ZKZ, ne glede na to, da je z njo odločeno le o odobritvi pravnega posla za zemljišče parc. št. 717/28 k.o. ... Zato tudi, če bi tožnica s predmetno tožbo uspela, in dosegla, da sodišče ugotovi nezakonitost 1. člena Odloka, na podlagi katerega ima toženka na določenih zemljiščih predkupno pravico, to ne bi vplivalo na tožničin pravni položaj.
Na spornem zemljišču je v skladu s prostorskimi akti in varstvenim režimom (novo)gradnja dopustna. Kulturnovarstveni pogoji pa so namenjeni določitvi pogojev gradnje tako, da se območje spomenika ustrezno varuje.
urejanje prostora - začasni ukrepi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obrazložitev razlogov - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora
Sodišče bi preizkus ali je bilo ob sprejetju Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanje prostora za del ureditvenega obomočja za poselitev, ki je namenjeno za stanovanja KS-24 glede na dejansko stanje pravilno uporabljeno materialno pravo, torej določba 81. člena ZUreP-1, lahko opravilo le, kolikor bi bila obrazložitev razlogov za sprejem začasnih ukrepov vsebinska in ne le citiranje zakonskega teksta. Niti Odlok niti gradivo za sprejem tega akta pa take vsebinske obrazložitve nimata, pa četudi z začasnimi ukrepi posegata v lastninsko pravico lastnikov zemljišč, tudi tožeče stranke.
Iz ZPNačrt ne izhaja, da v postopku izvedbe CPVO velja zakonska fikcija iz petega odstavka 51. člena ZPNačrt, saj je situacija, ko je za OPN treba izvesti CPVO, urejena v nadaljnjih določbah (šesti in sedmi odstavek 51. člena ZPNačrt), ki glede vodenja postopka izrecno napotujejo na drug zakon, tj. ZVO-1.
Tožnica ne oporeka toženkini ugotovitvi, da v predlog OPN glede kmetijskih zemljišč in poplavne varnosti niso vključeni omilitveni ukrepi iz okoljskega poročila, zato sodišče to dejstvo sprejema kot nesporno. To pomeni, da je izpodbijana odločitev pravilna že iz razloga, ker OPN ni usklajen z okoljskim poročilom.
ZUreP-1 člen 81, 81/1, 83, 83/3. ZUS-1 člen 5, 5/4. Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za ureditveno območje za poselitev, ki so namenjena centralnim dejavnostim - območje planske celote KC člen 47.
urejanje prostora - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - pogoji za sprejem začasnih ukrepov - utemeljena nevarnost - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v obliki predpisa izdan akt
Po prvem odstavku 81. člena ZUreP-1 se za sprejem začasnih ukrepov zahteva obstoj utemeljene nevarnosti. Da bi toženka navedeno nevarnost ugotovila in kako jo je ugotovila, pa ni razvidno ne iz Odloka, ne iz gradiv, ki so bila podlaga za njegov sprejem, ki se nahajajo v upravnem spisu. S tem pa je tožnici onemogočila, da zoper njega argumentirano ugovarja, sodišču pa, da preizkusi, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede na ugotovljeno dejansko stanje. Da bi sodišče ta preizkus lahko opravilo, bi morala biti obrazložitev razlogov za sprejem začasnih ukrepov tehtna in prepričljiva, vsebovati bi morala ugotovljeno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev.
kulturna dediščina - varstvo kulturne dediščine - vplivno območje kulturne dediščine - izločitev iz vplivnega območja kulturne dediščine - priprava prostorskega akta - smernice
Tožničino prvo vlogo („pobudo“) je mogoče razumeti izključno kot pripombe na smernice, ki jih po prvem odstavku 76. člena ZVKD-1 ministrstvo izda v postopku priprave prostorskega akta. Te smernice v primeru, če je za prostorski akt treba izvesti presojo vplivov, obsegajo tudi prikaz vplivnih območij. Ker gre za postopek sprejemanja splošnega abstraktnega pravnega akta, varstvo lastnikov parcel, ki so predmet tega akta, ni zagotovljeno v upravnem postopku, temveč v okviru sodelovanja javnosti pri pripravi tega akta.
urejanje prostora - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - pogoji za sprejem začasnih ukrepov - utemeljena nevarnost - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v obliki predpisa izdan akt
V predlogu za sprejem Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za „območje Marina“ (med dokazili v predloženi dokumentaciji) sodišče ni našlo razlogov, ki bi utemeljevali nevarnost, da bi bila realizacija bodoče prostorske ureditve otežena, da bi se bistveno zvišali stroški ali znatno povečali posegi v pravice lastnikov nepremičnin. Zgolj pavšalne navedbe, ki jih je v predlogu in Odloku navedla tožena stranka po mnenju sodišča z ničemer ne izkazujejo obstoj razlogov za sprejem začasnih ukrepov, zato je tožba neutemeljena.
ZGO-1 člen 50, 50/5. ZVKD-1 člen 28, 28/3, 28/4, 132, 132/1, 132/1-3.
kulturnovarstveno soglasje - območje kulturne krajine - dopustnost gradnje - kmečka lopa
Predlagani poseg ne spoštuje izhodiščnega nastanka kulturno krajinskega vzorca, s katerim je še vedno ohranjen značaj nepozidanega ruralnega ambienta, zato bi predstavljal degradacijo kulturne krajine.
predkupna pravica občine - zakonita predkupna pravica - določitev območja predkupne pravice - grajeno javno dobro - nezakonitost odloka
Poseg v lastninsko pravico z ustanovitvijo zakonite predkupne pravice je dovoljen, kolikor to narekuje javna korist, katere element je načelo sorazmernosti, ki predvideva tehtanje zasebnega in javnega interesa oziroma obremenitve. Zgolj zatrjevanje javnega interesa pomeni neugotovitev pogojev, ki občino opravičujejo, da omeji lastninsko pravico v smislu 85. člena ZUreP-1.
Status grajenega javnega dobra se pridobi šele z odločbo, vendar bi se, ob okoliščinah, da bo bodoči objekt odgovarjal atributom, ki se jih za grajeno javno dobro zahteva lahko štelo, da se tudi športni objekt uvrsti pod definicijo infrastrukturnega omrežja oziroma objektov, v smislu določbe 85. člena ZUreP-1.
Da sodišče lahko opravi preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava, bi morala biti obrazložitev razlogov za sprejem odloka tehtna in prepričljiva in bi morala vsebovati razloge, ki jih zahteva 85. člen ZUreP-1.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZPNačrt člen 1, 1/1. ZLS člen 21, 21/2.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pobuda za spremembo namenske rabe zemljišča - opredelitev občine do pobude - zavrženje tožbe
Opredeljevanje občine do pobud za spremembo namenske rabe zemljišč je ena od faz v postopku sprejemanja OPN, to je predpisa s področja prostorskega načrtovanja v pristojnosti občine, ne pa odločanje o tem vprašanju kot tožnikovi pravici na področju upravnega prava.
urejanje prostora - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - pogoji za sprejem začasnih ukrepov - utemeljena nevarnost
Obstoj PUP ne pomeni, da bi bil za območje prostorske ureditve že sprejet občinski lokacijski načrt in s tem kršena določba 3. točke drugega odstavka 81. člena ZUreP-1.
Besedilo občinskega odloka, ki opredeljuje območje zavarovanja, je prikazano tudi grafično, kar je razumljivo, saj območja severne obvoznice, razen če bi potekalo po parcelnih mejah, ni mogoče izraziti na drug način kot na grafiki, torej tako, da je to območje jasno in določno opredeljeno. Ker je tekstualni del navedenega člena natančno konkretiziran v grafični prilogi, je neutemeljena trditev, da iz odloka ne izhaja območje začasnih ukrepov, saj da predstavlja zapis „del“ pri posamezni parcelni številki nedoločljivo območje.
Tožnik se je v tožbi v prid svojemu stališču, da ni izkazana utemeljena nevarnost za sprejem začasnih ukrepov, skliceval le na splošni zapis v 2. členu zgoraj navedenega odloka, ni pa upošteval razlogov v predlogu odloka in jih ni konkretizirano izpodbijal v smislu, da te okoliščine ne pomenijo utemeljene nevarnosti iz prvega odstavka 81. člena ZUreP-1. Šele v pripravljalni vlogi je nato uveljavljal napačno sklepanje o obstoju utemeljene nevarnosti na podlagi ugotovljenih dejstev, kar pa je storil po roku iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1, ki določa, da je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek, v obravnavanem primeru pa je ta rok začel teči z objavo izpodbijanega akta (drugi odstavek 23. člena ZUS-1), zato je bil ta razlog za izpodbijanje Odloka naveden prepozno.
kulturnovarstveni pogoji - kulturnovarstveno soglasje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Razlogi za izdajo zavrnilne odločbe so pomanjkljivi do te mere, da ne omogočajo zaključka o neskladnosti posega z varstvenim režimom. Iz Odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Izola, na katerega se sklicuje prvostopenjski organ, ni razvidno, da gradnja, glede katere je tožnik vložil zahtevo za izdajo soglasja, ne bi bila mogoča. Iz odločbe ne izhaja utemeljitev, da se varstveni režim, torej prepoved novogradenj na obodu vasi in na terasastem pobočju, nanaša na tožnikovo parcelo in niso navedene okoliščine, na podlagi katerih bi izhajalo, da se tožnikova parcela, ki naj bi se nahajala v vplivnem območju omenjenega spomenika, res nahaja v območju, za katerega bi veljala prepoved novogradenj. Dejansko stanje v relevantnih okoliščinah je tako ostalo nepopolno ugotovljeno, zaradi pomanjkljive obrazložitve pa izpodbijane odločbe niti ni mogoče preizkusiti.
Predmet odločanja v zadevi je bil predlog prostorskega načrta po spremembah, ki so se nanašale prav na spremembo (po navedbah tožnice zmanjšanje) vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje. Vendar pa tožnica spremenjenemu predlogu prostorskega načrta ni priložila tudi okoljskega poročila, ki bi se nanašalo na spremenjeno vsebino tega načrta, zato ni bilo mogoče oblikovati mnenja o sprejemljivosti vplivov na izvedbe (spremenjenega) plana na okolje.
urejanje prostora - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - v obliki predpisa izdan akt - pogoji za sprejem začasnih ukrepov - utemeljena nevarnost
Za sprejem začasnih ukrepov ne zadošča zgolj ugotovitev, da je bil sprejet sklep o pripravi načrta. Obravnavani prostorski ukrepi se po prvem odstavku 81. člena ZUreP-1 sprejmejo, če obstaja utemeljena nevarnost, da bo sicer izvedba prostorske ureditve onemogočena ali močno otežena, oziroma da se bodo bistveno zvišali stroški njene izvedbe ali znatno povečali posegi v pravice lastnikov nepremičnin in drugih prizadetih subjektov. Zakonodajalec torej začasnih ukrepov ni predvidel kot posledice, ki nastane že s sprejemom sklepa o pripravi načrta, temveč je določil, da je navedeno nevarnost treba ugotavljati v vsakem primeru posebej.
ZUreP-1 člen člen 81, 81/1, 83, 83/1, 83/3. ZON člen 101. SPZ člen 37. ZUS-1 člen 5, 5/4.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prepoved izvajanja gradenj - urejanje prostora - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - v obliki predpisa izdan akt - krajinski park
Zaradi večjega kompleksa nepozidanih stavbnih zemljišč v območju, ki je pomanjkljivo komunalno urejeno in je znotraj območja varstva naravne in kulturne dediščine, je sprejem začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora nujno potreben. Navedena dejstva, namreč ob upoštevanju določil Uredbe o Krajinskem parku Strunjan in Odloka o Krajinskem parku Strunjan, predstavljajo nevarnost, zaradi katere bo sicer izvedba prostorske ureditve območja onemogočena oziroma znatno otežena.
ZUS-1 člen 5, 5/4, 64, 64/1, 64/1-4. ZUreP-1 člen 81.
urejanje prostora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt izdan v obliki predpisa - pogoji za izdajo Odloka o začasnih ukrepih - nezakonit odlok
Ker izpodbijani akt, četudi je izdan v obliki predpisa, ureja posamično razmerje, ki se nanaša na tožeči stranki, je sodišče tožbo sprejelo v obravnavo na podlagi 4. odstavka 5. člena ZUS-1.
Začasni ukrepi po 81. členu ZUreP-1 so namenjeni izključno zavarovanju izvedbe predvidene prostorske ureditve, za katero še ni sprejet ustrezen prostorski akt. Ti ukrepi nosilcem načrtovanja v prostoru omogočajo, da za čas izdelave in sprejemanja prostorskega akta ter njegove uveljavitve ohranijo obstoječe stanje, ki je podlaga načrtovanju. Glede na opisani namen, pa tudi glede na izrecno in nedvoumno besedilo navedene zakonske določbe, teh ukrepov ni mogoče sprejeti za območje, kjer je bil ustrezen prostorski akt – na ravni občine je to občinski lokacijski načrt – že sprejet.
Sporno območje sicer ni urejeno z občinskim lokacijskim načrtom, vendar pa zanj velja Ureditveni načrt, ki je prostorski akt na ravni konkretnih oblikovalskih in funkcionalnih rešitev območja. Raven oziroma vsebina načrtovanja prostora v ureditvenem načrtu je zato neposredno primerljiva z opredelitvijo lokacijskega načrta, kot jo določa 1. odstavek 72. člena ZUreP-1, torej zakona, ki je podlaga za sprejem izpodbijanega Odloka. Pogoj, ki ga za sprejem začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora predpisuje 2. odstavek 81. člena ZUreP-1, zato ni bil izpolnjen.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost s prostorskimi akti - izvedbeni prostorski akt - nezakonitost izvedbenega prostorskega akta - exceptio illegalis
Odlok glede gradnje treh objektov ali večstanovanjskega objekta na stavbnem zemljišču ne določa vseh pogojev, ki so potrebni za izdelavo projekta, temveč za manjkajoče pogoje predvideva sprejem „urbanistične rešitve območja“, ki jo potrdi občinski svet na predlog službe za urbanizem občine. To po vsebini pomeni dopolnitev izvedbenega prostorskega akta, vendar ne po postopku, ki so ga določale navedene določbe ZUreP-1, ne po postopku, kot ga določa zdaj veljavni ZPNačrt. Ta določba Odloka je torej nezakonita.
ZUPUDPP člen 3, 3/1, 3/2, 46. ZUS-1 člen 5, 5/4. Uredba o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca – Stanežiče – Brod člen 2, 2/1, 17, 18.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v obliki predpisa izdan akt - urejanje prostora
Uredba ne učinkuje neposredno in zato neposredno ne ureja posamičnih razmerij, saj je le podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja za načrtovano navezovalno cesto.
Posamičnih razmerij ne urejata niti 17. in 18. člen Uredbe, saj bo v pravice tožnikov lahko poseženo šele, če jima bo zavrnjena zahteva za gradbeno dovoljenje iz razloga, ker da načrtovana gradnja ni v skladu z navedenimi določbami, ali pa v primeru morebitnega inšpekcijskega postopka zaradi izvedenega nedovoljenega posega.