ZGos člen 8, 24, 24a, 8, 24, 24a. ZGO-1 člen 3, 3/3, 199, 3, 3/3, 199, 3, 3/3, 199.
pogoji za opravljanje dejavnosti - gostinstvo - gradbeno dovoljenje
Tožena stranka po presoji sodišča ni ravnala pravilno, ko pri svojem odločanju ni uporabila 1. odstavka 199. člena ZGO-1, ki določa, da se s 1. 1. 2003 šteje, da se določbe 8. člena in 24.a člena ZGos nanašajo samo na gostinske obrate v novo zgrajenih stavbah, katerih prostori se rekonstruirajo ali katerim se spreminja namembnost po določbah tega zakona. Logična razlaga te določbe po mnenju sodišča pomeni, da v postopku ugotavljanja pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti predložitev uporabnega dovoljenja ni več obvezna podlaga v primerih, ko gre za gostinsko dejavnost, ki se že opravlja v starejših objektih, pa ne gre za objekt iz 1. točke 1. odstavka 197. člena ZGO-1 (za te se že po zakonu šteje, da uporabno dovoljenje imajo), razen za objekt, ki se rekonstruira ali katerega namembnost se spreminja.
V obnovi postopka je organ, ki odloča v obnovljenem postopku, vezan na pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo v času odločanja v prejšnjem postopku, torej na dan 16. 5. 1983. Sodišče zato meni, da je tožena stranka ob tako ugotovljenih dejstvih pravilno uporabila določbo 12. člena Urbanističnega načrta, ki določa, da je v območju naselja C. dovoljena gradnja stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektov samo za potrebe kmetijskih proizvajalcev in za potrebe občanov, ki opravljajo servisno dejavnost, saj iz lokacijske dokumentacije za obrtno delavnico nedvomno izhaja, da je predmet postopka preureditev stanovanjske hiše v poslovni prostor - obrtno delavnico za izdelavo drobnih kovinskih in plastičnih izdelkov.
Takšna (običajna) uporaba ceste ne more biti predmet posebnega določanja v enotnem gradbene dovoljenju, saj ne gre pri tem za poseg v prostor v smislu določb ZUN in ZGO, prav tako ne more biti predmet enotnega gradbenega dovoljenja določanje kakšnega posebnega prometnega režima na cesti. Kolikor pa je z določitvijo manipulativne površine na delu ceste mišljen gradbeni ali drug poseg v prostor v smislu določb ZUN in ZGO, pa je treba ugotoviti, da investitor na zemljišču 398/16 ne izkazuje lastninske pravice, niti ne izkazuje upravičenja za posege na tem zemljišču s prej navedeno služnostno pravico.
ZUS člen 63, 63/2, 63, 63/2. ZUP člen 8, 8. ZUreP-1 člen 146/2, 179, 179/2, 43, 142, 146, 146/2, 179, 179/2, 43, 142, 146.
plačilo komunalnega prispevka
Tožena stranka ne zanika, da je seznanjena z vlaganji tožeče stranke v komunalno infrastrukturo, zato tožeča stranka pravilno opozarja, da tožena stranka pravzaprav nima podlage za odmero komunalnega prispevka, glede na to, da je komunalni prispevek plačilo dela stroškov opremljanja zemljišča z lokalno komunalno infrastrukturo (1. odstavek 43. člena ZUreP-1). Tožena stranka namreč sploh ne zatrjuje, da je vlagala v komunalno infrastrukturo, glede katere je odmerila prispevek. Če temu ni tako, pa bi se morala tožena stranka jasno izreči o višini svojih vlaganj v komunalno infrastrukturo ter šele nato odmeriti sorazmerni del stroškov tožeči stranki.
Upravni organ prve stopnje je v izpodbijani odločbi ugotovil drugačno dejansko stanje, kot sta ga v predlogu zatrjevali tožeči stranki, predvsem pa tožečima strankama ni omogočil, da bi v postopku navajali dejstva in dokaze, ki bi potrdili njuna zatrjevanja, glede opredelitve spornih objektov.
ZUS člen 34/1, 34/1-3, 69, 1, 1/4, 34. ZUreP-1 člen 82/3, 81, 81/1, 82, 82/3, 81, 81/1, 82.
posamičen akt
Tožena stranka je začasne ukrepe sprejela z Odlokom v skladu z 81. členom ZUreP-1. Gre torej za predpis, ki je podvržen presoji Ustavnemu sodišču RS. Pa tudi sicer ima vsak splošni akt med drugim tudi krajevno oz. prostorsko določen obseg veljave. Ta določitev pa mu ne daje lastnosti posamičnega akta.
ZUN člen 76, 76/c, 76, 76/c. ZUP člen 292, 292/1, 298, 292, 292/1, 298.
inšpekcijski postopek
Uporaba pomožnega gospodarskega objekta pomeni tudi shranjevanje kmetijskega orodja in strojev v njem, ukrep prepovedi takšne uporabe pa je ukrep take narave, katerega izvršbe ne more prvostopenjski organ opraviti po drugih osebah.
Tožena stranka za ugotovitev neizpolnjevanja pogojev obravnavanega posega v prostor, ni imela podlage in je zato v predmetni zadevi ostalo nerazjasnjeno, za kakšen poseg v prostor naj bi pravzaprav šlo.
Podlaga za izdajo kulturnovarstvenih pogojev za kulturni spomenik je varstveni režim predpisan v aktu o razglasitvi in le v okviru in obsegu ter v skladu z njim, se lahko postavljajo pogoji za konkreten poseg v prostor. V kolikor upravni organ zavrne izdajo kulturnovarstvenega soglasja pa mora v svoji odločbi, ki mora biti izdana v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku to obrazložiti.
Po ZUN lokacijsko dovoljenje ni potrebno za postavitev takih objektov in naprav oziroma opravljanje takih del, ki ne vplivajo trajno ali pomembno na urbanistično ureditev prostora ali objekta (adaptacije, vzdrževalna dela in začasni objekti), in jih je v tem smislu potrebno tudi obravnavati, investitor pa mora že v priglasitvi izkazati, da takšnih vplivov ne bo.
ZUN člen 44, 54, 55, 44, 54, 55. ZGO člen 33a, 33a.
enotno dovoljenje za gradnjo
Če se sprememba namembnosti objekta po PUP pogojuje z okoliščino, da nova namembnost ne bo povzročala prekomerne motnje v bivalnem okolju, je potrebno opredeliti neposredno okolje pred spremembo namembnosti, nato predvideti vplive spremembe na to okolje in šele potem podati oceno o tem, ali gre za motnjo, ki presega dopustno mero v konkretnem okolju.
ZUN člen 54, 54/1, 54, 54/1, 54, 54/1. ZUS člen 59, 59/1, 59, 59/1.
lokacijsko dovoljenje
Sodišče pritrjuje ugotovitvi upravnega organa, da v konkretnem primeru ogled lokacije ni bil potreben in tudi, če bi bil izveden, to ne bi moglo vplivati na odločitev o stvari. Dejstvo namreč je, da v primeru, kadar se gradnja dovoljuje ob pogojih iz prostorskega izvedbenega načrta, so vsi parametri predvidenega objekta, kot so njegova lega, gabariti, nadmorska višina, priključevanje objekta na infrastrukturno omrežje itd., določeni s tem načrtom. V konkretnem primeru te parametre določa ZN, torej materialni predpis, teh pa ni mogoče spreminjati, razen v okviru dopustnih toleranc, kar je bilo že obrazloženo.
ZUreP-1 z določbo 1. odstavka 174. člena ni podaljšal veljavnosti urbanističnih redov, sprejetih že na podlagi Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78 ZUPl). Odlok o splošnem urbanističnem redu torej ne velja več in ne more biti podlaga za izdajo upravnega dovoljenja.
Pritožba v postopku upravne izvršbe je dopustna le, če je podana v okviru okoliščin in rokov iz 291. do 293. člena v zvezi z 230. do 236. členom ZUP. V primeru pritožbe po 292. in 293. členu ZUP se vzpostavljanje prejšnjega stanja ne predvideva; iz tega (in ob upoštevanju posebnih določb v primeru izvršbe s prisilitvijo po 300. členu ZUP) po presoji sodišča izhaja stališče, da se je glede izvršilnih dejanj iz razlogov po 292. in 293. členu ZUP (časovno gledano) mogoče pritožiti samo, dokler izvršba še ni končana. Potem, ko je upravna izvršba že končana, bi imel tožnik le civilnopravni (odškodninski) zahtevek pred pristojnim rednim sodiščem, če bi tam seveda dokazal nezakonitost izvedene upravne izvršbe. Prav tako pa v obravnavanem primeru tudi ni podan nobeden od relevantnih vsebinskih razlogov za pritožbo po določbah 292. in 293. člena ZUP, saj so bila vsa neposredna dejanja upravne izvršbe opravljena z ustrezno pravno podlago, prav tako niso nastopili razlogi, ki bi narekovali ustavitev izvršilnega postopka - obveznost ni bila izpolnjena (tožnik spornega objekta sam ni porušil), pa tudi izvršilni naslov ni bil odpravljen.
ZUN člen 73, 73/1, 73, 73/1. ZUstS člen 44, 44. ZGO-1 člen 200, 200.
ukrep urbanističnega inšpektorja
Pri odločanju o zakonitosti ukrepa urbanističnega inšpektorja, izdanega po določbi 73. člena ZUN, je namreč pomembna le ugotovitev, da je tožeča stranka gradila brez lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Prav tako na odločitev sodišča ne more vplivati dejstvo, da se je pravna ureditev graditve pomožnih oziroma enostavnih objektov s 1. januarjem 2003 spremenila. Zakonitost upravnega akta se, če predpis ne določa drugače, presoja po predpisih, ki so veljali v času izdaje akta prve stopnje. Niti novi Zakon o graditvi objektov, na katerega se sklicuje tožba, niti pravilnik, ki na podlagi njegovega 8. člena sedaj ureja graditev enostavnih objektov, namreč ne določata, da je treba zakonitost preje odrejenih inšpekcijskih ukrepov presojati po novi zakonodaji. Sodišče tudi ne šteje, da je bil ZUN razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 23/02, saj ga je razveljavil pred iztekom odložnega roka drug zakon (Zakon o urejanju prostora, ZUreP-1), in zato o zadevi ni odločalo z uporabo 44. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list Rs, št. 15/94 - ZUstS).
V obravnavanem primeru gre za gradbeni poseg, s katerim se bodo trije objekti povezali v enoten objekt, tak poseg pa bi lahko vplival tudi na parcelo tožnikov, čeprav je med obema parcelama še cesta. Tožena stranka ni imela pravne podlage, da je pritožbo obeh tožnikov zavrgla (s čimer je zavrnila njeno vsebinsko obravnavo), še posebej, ker gre za sporno gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano brez predhodnega lokacijskega dovoljenja na podlagi 37.a. člena ZGO (rekonstrukcija objekta), tako da tožnika nista imela možnosti, da podajata svoje ugovore v predhodnem lokacijskem postopku.
Ker zahteve za vložitev oziroma določitev funkcionalnega zemljišča niso vložile stranke, ki bi v skladu z zakonom morale zahtevati izvedbo tega postopka, je tožena stranka iz tega razloga zahtevek tožeče stranke utemeljeno zavrnila.
Glede na obstoj pravd je riziko, da bo v morebitnem obnovljenem postopku izpodbijana odločba odpravljena oziroma spremenjena, na strani investitorja. Za odločitev v stvari je upoštevno obstoječe lastninsko pravno stanje, ne glede na obstoječe pravde.
ZUN člen 53, 53. ZUP člen 153, 260, 270, 153, 260, 270.
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka
Obnove postopka, ki se je končal z izdajo lokacijskega dovoljenja, ni mogoče prekiniti (153. člen ZUP) iz razloga, ker je tožnik pri Okrajnem sodišču v A vložil predlog za določitev nujne poti, saj navedena okoliščina ne more vplivati na odločitev v obnovljenem postopku. Investitor je dolžan že k vlogi za izdajo lokacijskega dovoljenja predložiti dokazilo, da ima pravico graditi na določenem zemljišču ali posegati v prostor (53. člen ZUN).
ZUN člen 73, 73. ZUP člen 282, 279, 279/1, 279/1-13, 282, 279, 279/1, 279/1-13.
ukrep urbanističnega inšpektorja
Odločba, ki ni bila vročena, ne more postati izvršljiva ter organ ne more podvzemati nobenih izvršilnih dejanj, kar bo morala tožena stranka, ki je odločala o soinvestitorjevi pritožbi zoper odločbo prvostopnega organa upoštevati, saj glede na okoliščine primera izrečenega ukrepa ni mogoče izvršiti delno, to je samo v breme tožnika. Takšna odločba bi bila v pravnem pogledu neizvršljiva.