ZUN člen 54, 55, 57, 54, 55, 57, 54, 55, 57. ZSZ člen 39, 40, 39, 40, 39, 40. ZUS člen 60, 60/1, 60/2, 60, 60/1, 60/2.
lokacijsko dovoljenje
Gradnja objektov je praviloma dovoljena le na opremljenih stavbnih zemljiščih (39. člen ZSZ). Med drugimi priključki mora biti zagotovljen tudi priklop objekta na vodovodno omrežje (40. člen ZSZ). Prav vprašanje, ali je priklop predvidenega objekta na vodovodno omrežje zagotovljen in pod kakšnimi pogoji, v upravnem postopku ni bilo dovolj razčiščeno, zlasti teh pomembnih okoliščin ne vsebuje lokacijska dokumentacija.
upravni postopek - izdaja lokacijskega dovoljenja - nepopolna vloga - soglasje solastnikov - predložitev dokazov
Soglasje solastnikov je vsebinski pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja. Vendar če stranka v določenem ji roku ne predloži dokazov, organ zaradi tega ne sme zavreči zahtevka, kot da ta sploh ni vložen, temveč mora postopek nadaljevati in v skladu s pravili postopka po materialnem predpisu odločiti o stvari.
Ker je postavitev ograje v zaprošeni višini po Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih v Občini A in Odloku o začasnih in pomožnih objektih ter o posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju Občine A dopustna izjemoma, prav tako pa se izjemoma izda odločba o dovolitvi priglašenih del za postavitev tako visoke ograje, je takšno izjemo dolžan utemeljiti. Zgolj ljubiteljsko opravljanje dejavnosti, za katerega tožnik ne predloži dovoljenja, pa ne opravičuje postavitve višje ograje iz razloga posebnih varnostnih in zaščitnih zahtev.
Na gostoto pozidanosti, dovoljena intezivnost izrabe prostora, ki ne sme presegati 40 % pozidane proti 60 % nepozidane površine, ne vplivajo parkirišča, otroška igrišča ipd.
Določba 24.a člena ZGos ureja predhodni režim in omogoča začasno opravljanje gostinske dejavnosti za delo 3 let, ne da bi bili za to izpolnjeni vsi, z zakonom določeni pogoji. Tako lahko fizična oseba opravlja gostinsko dejavnost v objektu, za katerega sicer nima uporabnega dovoljenja, se je pa v tem objektu na podlagi prej veljavnih predpisov gostinska dejavnost že opravljala.
pravni interes za tožbo - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - vrnitev zadeve v ponovno odločanje
Po presoji sodišča tožeči stranki izkazujeta pravni interes za vložitev predmetne tožbe. Tožena stranka namreč z izpodbijano odločbo ni v celoti sledila predlogu tožečih strank v pritožbi in je prvostopno odločbo le odpravila ter zadevo vrnila v ponovno odločanje, tožeči stranki pa sta v pritožbi smiselno predlagali, naj tožena stranka sama reši stvar. Glede na določbo 1. odstavka 252. člena ZUP je organ druge stopnje, ki v pritožbenem postopku ugotovi, da je bil v odločbi prve stopnje napačno uporabljen materialni predpis oziroma ta sploh ni bil uporabljen, res dolžan s svojo odločbo odpraviti odločbo prve stopnje in sam rešiti stvar. Vendar se razlogi za odpravo prvostopne odločbe ne nanašajo samo na nepravilno uporabo materialnega predpisa, temveč tudi na razlog nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
ZUN člen 62. ZUP (1986) člen 49, 143, 143/1, 143/2, 143/3.
dovolitev priglašenih del - položaj stranke
Sosed - mejaš ima položaj stranke v postopku pridobitve odločbe o dovolitvi priglašenih del ne glede na to, da gre za manjši poseg (asfaltiranje dvorišča), ki po mnenju investitorja ne more imeti nobenega vpliva na sosednja zemljišča.
Na obveznost plačila nastalih stroškov upravne izvršbe (ogled kraja izvršbe, prihod delavcev z vso potrebno mehanizacijo na kraj izvršbe) ne vpliva okoliščina, da izvršba ni bila opravljena, ker so bili razlogi za to na strani tožeče stranke.
Skladnost gradenj in drugih posegov v prostor se presoja po predpisih, ki so veljali oziroma ki veljajo v času posega. V konkretnem postopku je torej potrebno ugotoviti, ali je ograja, katere odstranitev je bila odrejena s prvostopno odločbo, postavljena v nasprotju z urbanističnimi predpisi, ki so veljali v času njene postavitve.
priglasitev del - pomožni objekt - funkcionalno zemljišče
Če odlok o določitvi pomožnih objektov določa, da se lahko gradi pomožne objekte praviloma na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta, odstop od tega pravila pa je treba posebej utemeljiti, investitor ne more zahtevati postavitve pomožnega objekta (nadstrešnice) na točno določenem delu (funkcionalnega) zemljišča, ker za to niso izpolnjeni pogoji, samo zato, da bi bilo potem potrebno izpolniti navedeno izjemo od splošnega pravila, saj bi šlo v takem primeru za zlorabo pravice.
Za graditev pomožnih objektov ni potrebno lokacijsko dovoljenje, če tako predpiše občinska skupščina, ki tudi določi vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje teh objektov, upoštevajoč pri tem še izvršilni predpis pristojnega ministrstva (2. in 3. odstavek 51. člena istega zakona). Če je s takim predpisom določena največja velikost objekta, potem ni mogoče objekta, ki kot celota presega največjo določeno velikost pomožnega objekta, še vedno šteti za pomožni objekt.
Če gre za takšno adaptacijo, po kateri bo poseg presegel primere, ki so določeni v 4. členu Navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma za posege v prostor, za katere po zakonu lokacijsko dovoljenje ni potrebno (Uradni list SRS, št. 27/85), mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje in sama priglasitev del ne zadošča.
URS člen 87, 125. ZUstS člen 44, 44/1. ZUN člen 76a, 76a/1. ZGO-1 člen 157. ZUS člen 60, 60/3. ZST člen 13, 13/3.
učinek uveljavitve rokov - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo - taksna oprostitev
Določilo 1. odstavka 44. člena Zakona o Ustavnem sodišču pravi, da se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Do dne 15. 3. 2003 o spornem razmerju še ni bilo pravnomočno odločeno, kar pomeni, da sodišče v tem upravnem sporu ne sme uporabiti ZUN. Ker ZGO ne predvideva uporabe določila 157. člena ZGO tudi za primere nedovoljene gradnje pred uveljavitvijo ZGO, v času odločanja v upravnem sporu ni zakonske podlage za tožnikovo obveznost plačila nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora.
ustna obravnava - izvedenec - postavljanje vprašanj
Dokazovanje z izvedencem se praviloma opravi na ustni obravnavi. Če pa izvedenec izdela mnenje izven ustne obravnave, se sme od njega zahtevati, da na ustni obravnavi obrazloži mnenje, stranke pa mu lahko postavljajo vprašanja in zahtevajo pojasnila glede mnenja.
V postopku izdaje delnega enotnega dovoljenja za rekonstrukcijo ceste lahko stranski udeleženci varujejo le svoje pravice oziroma pravne koristi, ne morejo pa uspešno uveljavljati golega dejanskega interesa, kamor sodi tudi njihova zahteva, da naj se zaradi gradnje ceste odstrani njihov poslovno - stanovanjski objekt, v nasprotnem primeru pa naj se izvede večji odmik bodoče ceste od objekta. Tudi sicer z upravnim dovoljenjem ni mogoče spreminjati pogojev gradnje (kot so odmiki objektov od sosednjih nepremičnin, vrsta gradnje, lega predvidenega objekta, gabariti objekta itd), ki so določeni z lokacijskim načrtom. Take ugovore je mogoče upoštevati, če je to izvedljivo, v postopkih za izdajo prostorskih izvedbenih aktov, za katerih sprejem je pristojna lokalna skupnost oziroma država, če gre za objekt državnega pomena.
Pri inšpekcijskem ukrepu na podlagi 73. člena ZUN je odločilno dejansko in pravno stanje zadeve ob izdaji odločbe prve stopnje, ne pa okoliščina, da je za sporni poseg mogoče naknadno pridobiti upravno dovoljenje.
postavitev pomožnega objekta - dovolitev priglašenih del
Priglašena dela morajo biti v skladu s sprejetimi prostorskimi izvedbenimi akti. Če veljavni prostorski izvedbeni načrt prepoveduje postavljati dvoriščne objekte, med katere je nedvomno šteti tudi garažni boks, potem bi bila odločitev v nasprotju z navedenim, v neskladju z določbo 1. odstavka 54. člena ZUN.
Urbanistični inšpektor uvede postopek proti investitorju nedovoljenega posega v prostor po uradni dolžnosti. Ne prijavitelj ne lastnik zemljišča, na katerem je bil nedovoljen poseg izvršen, nimata lastnosti stranke v tem inšpekcijskem postopku.
ZJC člen 47, 47/2, 47, 47/2. ZUP člen 209, 274, 274/1-3, 209, 274, 274/1-3.
soglasje Direkcije RS za ceste za poseg v varovalnem pasu - zbirna odločba - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - dovolitev priglašenih del
Z ZJC je predpisano soglasje Direkcije RS za ceste za vsak poseg v varovalnem pasu ceste, torej gre za soglasje iz 209. člena ZUP. Če tako soglasje ni bilo pridobljeno, je lahko podan razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici iz razlogov po 3. točki 1. odstavka 274. člena ZUP.
Po določbi 54. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor mora biti lokacijsko dovoljenje skladno s pogoji, ki jih določa prostorski izvedbi akt. Če prostorski izvedbeni akt določa pogoje za spremembo namembnosti objektov, je za presojo skladnosti lokacijskega dovoljenja s pogoji iz prostorskega izvedbenega akta potrebno ugotoviti, ali je sprememba namembnosti gospodarskega objekta v gostinski lokal po prostorskem izvedbenem aktu dopustna ali ne.