novi ZDR - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odobritev koriščenja letnega dopusta - okoliščine po členu 11O ZDR
Tožniku koriščenje letnega dopusta ni bilo odobreno na način, kot je bil pri toženi stranki v navadi, zato je tožnik z dela izostal samovoljno in mu je bila PZ zakonito odpovedana. Ker bi takšnemu
ravnanju tožnika lahko sledili tudi drugi delavci, ki sicer spoštujejo odobrene termine dopustov, kar bi lahko privedlo do tega, da dela ne bi bilo več mogoče organizirati in bi proizvodnja zastala,
so bile podane okoliščine po 1. odstavku 110. člena ZDR, ki so onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar je tožena stranka v podani izredni odpovedi tudi izrecno ugotovila.
ZDR člen 88, 88/3, 90, 204, 204/3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8, 8/3.
pogodba o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe
Tudi v primeru odpovedi PZ s ponudno nove pogodbe začne 30 dnevni rok
za vložitev tožbe, določen v 3. odstavku 204. člena ZDR, ki je
prekluzivne narave in ga ni mogoče podaljšati, teči z dnem vročitve
odpovedi s ponudbo in ne šele dnem, ko je bila tožniku zaključena
delovna knjižica po izteku odpovednega roka, po katerem je tožniku
delovno razmerje prenehalo zaradi nesprejetja ponudbe za sklenitev PZ
za ustrezno delo in za nedoločen delovni čas (3. odstavek 88. člena
ZDR).
Konvencija MOD št. 158 v 3. odstavku 8. člena določa domnevo, da
delavec ne bo uveljavljal svoje pravice do pritožbe (tožbe) v zvezi z
zakonitostjo odpovedi PZ, če je ni uveljavljal v zakonitem roku,
vendar to ne pomeni, da je s tem določena tudi narava tega roka. Zato
v 3. odstavku 204. člena ZDR določen prekluzivni rok ni v nasprotju s
ZZZPB člen 54, 54/1, 54/1, 54. ZOR člen 210, 210/4, 210, 210/4. ZPP člen 317, 317/1, 317/1-3, 318, 318/1, 317, 317/1, 317/1-3, 318, 318/1. Pravilnik o štipendiranju člen 35, 35.
2.odst. 277. člena ZIZ določa, da če sodišče izda začasno odredbo pred vložitvijo tožbe oziroma pred začetkom kakšnega drugega postopka ali če izda začasno odredbo v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala, določi sodišče upniku, kakšno tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči, pa tudi rok, v katerem mora to storiti. V obravnavanem primeru podatki spisa kažejo, da ne gre za tako situacijo. Upnica je namreč predlagala izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev, ki so že predmet izvršilnega postopka.
Za razliko od prej veljavnega Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 35/82, 14/84), ki je v 56. členu določal, da lahko stanodajalec imetniku stanovanjske pravice odpove stanovanjsko razmerje, če mu je predhodno priporočeno po pošti poslal opomin, pa SZ (Ur. l. RS, št. 18/91) v II. odstavku 53. člena ni predpisoval posebnega načina vročitve opomina. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe zmotno presodilo vročilnico prejema opomina (2. točka 358. člena ZPP) in napačno zaključilo, da je lastnik stanovanja - najemodajalec pisno opozoril uporabnike in ne najemnika. V konkretnem primeru je tožeča stranka opomin poslala priporočeno po pošti dne 19.2.2001 in ga naslovila na toženca, torej najemnika, prevzela pa ga je toženčeva snaha dne 24.2.2001, kar vse je razvidno iz povratnice v prilogi A2 spisa. Ker SZ ni predvidel stroge - osebne vročitve po 142. členu ZPP, je bila vročitev pravilno opravljena, saj je bil opomin vročen odraslemu članu gospodinjstva in uporabniku.
posojilna pogodba - darilna pogodba - uporaba tujega prava - pomoč prava nevešči stranki - procesno vodstvo glavne obravnave - načelo kontradiktornosti - alternativna obveznost
V obravnavanem primeru pravdni stranki nista zatrjevali, da sta se
dogovorili o uporabi prava, niti to ne izhaja iz drugih okoliščin
primera. Če pogodbeni stranki nista izbrali prava, se po določbi 20.
člena ZMZPP uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano,
če posebne okoliščine primera ne napotujejo na drugo pravo, se šteje,
da je najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima stranka,
ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev,
stalno prebivališče oziroma sedež. Ker v obravnavanem primeru ni
posebnih okoliščin, ki bi odkazovale na najtesnejšo zvezo z drugim
pravom, je treba izhajati iz domnevane najtesnejše zveze. Pri
posojilni pogodbi je karakteristična izpolnitev posojilodajalčeva.
Ker ima tožnica stalno prebivališče v Angliji je treba v tej zadevi
ZIZ člen 82, 82/3, 82, 82/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 50, 50/1, 50/2, 50, 50/1, 50/2.
obvestilo o rubežu - vročanje
Izvršitelj je formalno sicer zadostil pogojem iz I. in II. odstavka 50. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik, Ur. l. RS, št. 18/2003) v zvezi s III. odstavkom 82. člena ZIZ, po katerih mora o času in kraju rubeža obvestiti upnika, obvestilo pa mora poslati priporočeno po pošti ali pa ga sam neposredno vročiti po določbah ZPP o navadnem vročanju, tako da ga naslovnik prejme najmanj tri dni pred opravo dejanja, vendar bi moral izvršitelj po mnenju sodišča druge stopnje pri tem ravnati bolj skrbno in obvestilo poslati toliko prej, da bi ga naslovnik dobil pravočasno, pri čemer je potrebno upoštevati, da naslovnik ni dolžan ob skrbnosti, ki se od njega zahteva, ravno vsak dan dvigovati pošte.