brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade
Sodišče pritrjuje tožniku, da iz odločbe, št. Bpp 522/2015 z dne 10. 4. 2015, izrecno ne izhaja, da mu je bila BPP dodeljena za navedeni pravdni postopek, kar pa še ne pomeni, da se le-ta na ta postopek ne nanaša. Kot je tožniku pojasnil že organ za BPP v svoji odločbi in kar nedvomno potrjujejo podatki spisa, je bila tožniku z odločbo z dne 10. 4. 2015 dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi povrnitve škode ali znižanja najemnine, torej za postopek, ki ob izdaji odločbe za BPP pred sodiščem še ni bil uveden, zato tudi označbe v vpisniku še ni bilo.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice
V konkretnem primeru je sporen rok za vračilo napotnice, oziroma začetek teka tega roka ter s tem povezano vprašanje, kdaj je bila v konkretnem primeru opravljena odobrena storitev BPP. Obseg odobrene BPP je razviden iz odločbe o BPP. Prosilki je bila z odločbo Bpp 738/2015 z dne 21. 12. 2015 dodeljena redna BPP od 30. 9. 2015 dalje, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v nepravdnem postopku. Enako izhaja tudi iz napotnice, zato obseg odobrene BPP ne more biti sporen. To pomeni, da je bila storitev po tej napotnici opravljena 3. 6. 2016, torej tistega dne, ko je bil sklep N 221/2015 z dne 9. 5. 2016 vročen tožnici. Tožnica bi tako morala napotnico, ki je bila izdana 21. 12. 2015, toženi stranki vrniti v roku 15 dni po prejemu sklepa, torej 20. 6. 2016. Tožnica je nagrado in stroške za opravljene odvetniške storitve, ki jih je nesporno priglasila 24. 6. 2016, priglasila prepozno, zato jo zadene izrecno predpisana sankcija, po kateri ni več upravičena do plačila opravljenih storitev.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - vrednost kapitala ob odsvojitvi - davčna osnova - naknadna vplačila - osnovni kapital
Skladno z 92. členom ZDoh-2 je dobiček iz kapitala dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Za kapital se po 2. točki 93. člena ZDoh-2 med drugim šteje tudi delež v gospodarski družbi. Davčna osnova od dobička iz kapitala pa je po prvem odstavku 97. člena ZDoh-2 razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Toženka bi morala ob uporabi načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP dati tožniku možnost, da se izjavi o izjavi GeoZS z dne 4. 11. 2016, kajti dejstva in okoliščine iz te izjave je uporabila za zavrnitev tožnikove vloge na podlagi materialne določbe 6. alineje četrtega odstavka 35. člena ZRud-1.
nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij - pogoji za odvzem - mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti
Tožnik je v Poročilu 1 storil kršitve pravil ocenjevanja vrednosti iz 88. člena ZRev-2 in sicer prvi odstavek 91. člena ZRev-2 in Kodeks etičnih načel (odstavka 2.4. a in 2.4. b) in v Poročilu 3 MSOV 102 - Izvajanje, točko 3 in SPS1, točki 2 c in 3 d. Toženka je zaradi kršitev navedenih pravil ocenjevanja vrednosti tožniku utemeljeno izrekla odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca na podlagi prve in druge alineje drugega odstavka 99. člena ZRev-2,16saj je pojasnila, da je njegovo mnenje napačno oz. da je kršil dolžnost varovanja zaupnih podatkov. Toženka je na podlagi pooblastila iz 100. člena ZRev-2 hkrati izrekla pogojni odvzem dovoljenja ter tožniku določila preizkusno dobo enega leta.
nejasna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge - meje preizkusa odločbe
Organ (s sklicevanjem na prvi odstavek 67. člena ZUP) pravilno opredelil vlogi kot nerazumljivi (nejasni), saj iz njih, po preučitvi njihove vsebine, ni jasno, kaj je prvotožnica z njimi zahtevala - zoper katere akte je pritožbo vlagala oziroma katero izredno pravno sredstvo.
Na podlagi prvega odstavka 20. člena ZUS-1 sodišče razišče oziroma preizkusi dejansko stanje v okviru tožbenih navedb. Tako je ravnalo tudi v obravnavanem primeru in preizkusilo izpodbijani sklep glede na tožbene ugovore. Vendar tudi na podlagi tožbenih razlogov ne more zaključiti drugače, kot da je imel organ na podlagi vlog z dne 1. 7. 2016 in 5. 7. 2016, ter z dopolnitvijo z dne 17. 8. 2016, podlago, da je vlogo zavrgel, ker je bila nejasna.
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja - nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - izrek opomina
V obravnavani zadevi je Agencija odločala v postopku javnega nadzora nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezani obvezni reviziji ter izrekla ukrep nadzora - opomin. Po 101. členu ZRev-2 Agencija izreče opomin, če pooblaščeni ocenjevalec krši določbe ZRev-2 oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja oziroma standarde ocenjevanja vrednosti, in ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja.
inšpekcijski postopek - objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - odstranitev objekta - načelo zaslišanja strank
Ni sporno med strankama, da parcela 1550/16 ni navedena v pogodbi. Kolikor je šlo pri neuvrstitvi parcele 1550/16 v pogodbo za bistveno zmoto (kot napako volje strank, ki se je nanašala na predmet pogodbe), bi moral tožnik to uveljavljati s primernim pravnim sredstvom, skleniti ustrezno novo pogodbo ali v primeru spora to uveljaviti s tožbo na razveljavitev pogodbe. Ker pa tožnik ni tako ravnal (in tega tudi ne zatrjuje), je organ imel ob predložitvi pogodbe, ki jo je ta predložil kot dokaz pravice do rabe sporne parcele, pravico in podlago, da razlaga pogodbena določila, kot se glasijo (82. člen OZ), in ugotovi, da v pogodbi kot predmet pogodbe ni parcele 1550/16 ter da torej tožnik s pogodbo ni izkazal pravice do sporne rabe te parcele.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pritožba - sodni izvedenec - tožbena novota
Tožnica ni izkazala verjetnosti za morebiten uspeh v postopku s pritožbo vloženo iz razloga, ker sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke. Nesporno namreč je, da je sodišče tožnico pozvalo na založitev predujma za sodnega izvedenca, ki ni bil plačan. Nesporno pa je tudi, da je tožnica predlagala opustitev izvedbe dokaza z izvedencem, pri tem pa je predlagala, naj sodišče odloči na podlagi izvedenega dokaznega postopka z vpogledom v listine v spisu in njenim zaslišanjem, kar je Okrožno sodišče tudi upoštevalo.
dovoljenje za nabavo orožja - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoj zanesljivosti - hramba orožja
V zadevi ni sporno, da je bil tožeči stranki zaradi neustrezne hrambe orožja izdan pravnomočen plačilni nalog zaradi prekrška iz 7. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1. V posledici tega je bil tudi podan predlog za odvzem orožja in streliva. Ker plačilni nalog, izdan zaradi prekrška, še ni bil izbrisan iz evidence, je tožena stranka pravilno zavrnila dodatne dokazne predloge glede zanesljivosti tožeče stranke, saj upoštevaje navedeno ne bi mogli pripomoči k drugačni ugotovitvi relevantnega dejanskega stanja.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev
Ob enakih pogojih se med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZKZ, pravico do nakupa določi tako, da ima prednost kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino in glavno dejavnost.
ZKme-1 člen 56. ZUP člen 214. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 72.
nepovratna sredstva - obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - obrazložitev odločbe
Vsa relevantna dejanska in pravna vprašanja morajo biti obravnavana že v upravnem postopku ter argumentirana v obrazložitvi izdane odločbe, skladno s prvim odstavkom 214. člena ZUP. Če - kot je to v obravnavanem primeru - razlogi odločitve niso navedeni tako, da je mogoče jasno spoznati za odločitev pomembne dejanske in pravne razloge, odločbe ni mogoče preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki daje podlago za odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek.
ZUP člen 237, 237/1-7, 339, 14, 15. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 17, 17/1.
Če bi Republika Slovenija v času ugotavljanja, ali okoliščine, ki jih zatrjuje tožnik, opravičujejo uporabo diskrecijske klavzule po členu 17 (1) Uredbe Dublin III, tožnika predala Republiki Hrvaški, bi to po mnenju sodišča pomenilo, da je pristojnost za odločanje dejansko prešla na Republiko Hrvaško, vloga z dne 7. 11. 2017 pa bi izgubila svoj smisel. Republika Slovenija tako tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da so okoliščine za prevzem odgovornosti za obravnavanje prošnje s strani Republike Slovenije podane, tega ne bi mogla več realizirati brez izrecnega strinjanja in sodelovanja tretje države. Tožnik bi se namreč nahajal na območju, kjer suverenost izvršuje druga država, zato Slovenija morebitne odločitve o (ponovnem) prevzemu odgovornosti sploh ne bi mogla enostransko izvršiti. Tožnik pa izvršitve te odločitve v Republiki Hrvaški, ki brez posebne določbe mednarodne pogodbe ni dolžna spoštovati odločb in sodb slovenskih organov, prav tako ne bi mogel doseči. Zato je težko popravljiva škoda in potreba po začasni ureditvi stanja glede spornega razmerja izkazana.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 68. ZTuj-2 člen 68, 68/1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilca zaradi predaje odgovorni državi - begosumnost - Dublinska uredba III
V obravnavani zadevi je ugotovljeno, da so podane okoliščine iz 5. alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2, zato se sodišče do milejših okoliščin iz drugega odstavka 68. člena ZTuj-2, na katere je tožena stranka tudi oprla svojo odločitev, posebej ne opredeljuje. Ob ugotovljeni izraziti begosumnosti je pravilna ocena tožene stranke, da z milejšim ukrepom (npr. izvrševanjem ukrepa v azilnem domu) cilj Uredbe Dublin III, ki je v zagotovitvi izvedbe postopka za predajo v skladu s to uredbo, ne bo dosežen in da je zato treba izreči ukrep pridržanja, ki se izvrši v Centru za tujce Postojna, pri čemer je razloge za svojo odločitev tudi ustrezno obrazložila.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84.
mednarodna zaščita - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - nevarnost pobega - milejši ukrep
Presoja okoliščin konkretnega primera je bila s strani tožene stranke nedvomno opravljena. Tako se v izpodbijanem sklepu ugotavlja obstoj izrazite nevarnosti, da bo tožnik pred predajo pobegnil ter razlogi za takšen zaključek, obrazloženo (z obširnim opisom razmer v azilnem domu) pa se ugotavlja tudi, zakaj drugih učinkovitih, manj prisilnih ukrepov, kot je namestitev tožnika v Center za tujce ni, in da je zato le z namestitvijo v omenjenem Centru kot edinim razpoložljivim prisilnim ukrepom mogoče zagotoviti izvedbo postopka predaje. Pri tem sodišče ugotavlja še, da je bila ocena posameznih okoliščin konkretnega primera, ki je razvidna iz obrazložitve sklepa, opravljena tudi glede na kriterije za opredelitev pojma "nevarnost pobega" iz 68. člena ZTuj-2.
ZMZ-1 člen 20, 28, 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52-1, 52-2.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - varna izvorna država - očitno neutemeljena prošnja
Tožnik je na osebnem razgovoru navedel, da je v Ljudski demokratični republiki Alžiriji imel zgolj ekonomske težave. Dovolj očitno je tudi, da glede na možnost bivanja v varni izvorni državi pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite tožnik ne izpolnjuje in je zato po presoji sodišča pravilno odločeno, da se tožnikova prošnja, kot prošnja prosilca, ki očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito in ki prihaja iz varne izvorne države, v pospešenem postopku kot očitno neutemeljena zavrne (na podlagi pete alineje prvega odstavka 49. člena v povezavi s prvo in drugo alinejo 52. člena ZMZ-1).
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - izkazana pravica graditi kot predhodno vprašanje
Toženka je ravnala pravilno in zakonito s tem, ko obstoja pravice graditi na dostopni poti ni obravnavala kot predhodno vprašanje, temveč se je omejila na ugotavljanje, ali je tožeča stranka uspela izkazati obstoj pravice graditi na katerega od načinov, ki jih izrecno predpisuje ZGO-1.
Tožnica svoj pravni interes utemeljuje na varstvu zdravja in počutja svojih delavcev, ki delajo v obratu na obravnavni lokaciji. Ko gre za pravno osebo, so z vidika varstva pred negativnimi vplivi iz okolja, ki so škodljivi zdravju, njena zunanja pojavnost prav njeni delavci.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost obnove - subjektivni rok - pravni interes
Sodišče se načeloma strinja s sklepanjem, da je izvajanje del, za katera je glede na njihovo naravo in obseg očitno potrebno gradbeno dovoljenje, okoliščina, na podlagi katere je mogoče sklepati na dejstvo, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Vendar pa obstoj take okoliščine sam po sebi še ne pomeni, da se je predlagatelj na ta način seznanil z izdajo gradbenega dovoljenja.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriterij - začasna odredba - nesodelovanje stranke v postopku
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dosedanja dejanja v postopku, da je nezakonito prehajal državne meje in po podatkih Eurodac, ki se nahajajo v spisu, pred vstopom v Slovenijo zaprosil za mednarodno zaščito na Hrvaškem dne 31. 10. 2017, nato pa Hrvaško samovoljno zapustil še pred odločitvijo o prošnji. Poleg tega je tožena stranka ugotovila tudi, da tožnik v postopku svoje izjave spreminja, kar prav tako kaže na njegovo nesodelovanje v postopku kot kriteriju, ki kaže na tožnikovo begosumnost.
Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavljala izpolnjevanje pogoja znatne nevarnosti pobega v skladu z drugim odstavkom 28. člena Uredbe Dublin III in sicer glede na objektivne kriterije, ki po stališču Vrhovnega sodišča RS glede na (N) točko 2. člena Uredbe III, ustrezajo okoliščinam iz 68. člena ZTuj-2 in se zato lahko uporabijo v postopku mednarodne zaščite za presojo pojma nevarnosti pobega. Pravilno je ugotovila, da je tožnik pred prihodom v Slovenijo prostovoljno in pred končanjem postopka za mednarodno zaščito Hrvaško zapustil, čeprav o njegovi prošnji še ni bilo odločeno, kar ustreza objektivni okoliščini nesodelovanja v postopku kot jo opredeljuje 5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.