ZPVPJN člen 2, 48, 49, 60. URS člen 23, 157, 157/2. ZRPJN člen 23, 23/5.
revizija postopka oddaje javnega naročila - odločitev o zahtevi za revizijo - sodno varstvo v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
ZPVPJN ni prinesel nobene spremembe, zaradi katere ne bi bili več upoštevni argumenti Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča o tem, da odločitve Državne revizijske komisije (DRK) niso upravni akt, zoper katerega bi bila tožba v upravnem sporu dopustna. Razlogi za spremembo sodne prakse ne obstajajo tudi zato, ker je Sodišče EU v zadevi C-296/15 z dne 8. 6. 2017 izrecno zavzelo stališče, da DRK izpolnjuje merila, na podlagi katerih jo je mogoče šteti za "sodišče države članice" v smislu člena 267 PDEU in je vprašanje, ki ga je komisija v tej zadevi zastavila sodišču, obravnavalo kot dopustno.
Odločitev DRK je dejansko odločitev organa, ki ima v smislu Direktive 2007/66/ES položaj sodišča. Zato je bilo sodno varstvo tožnikoma zagotovljeno. Ne glede na to lahko tožnika, če jima naročnik z nezakonitim ravnanjem povzroči škodo, uveljavljata tudi odškodnino v pravdnem postopku. Zato ne drži, da svojega pravnega položaja ne moreta varovati drugače kot s to tožbo.
industrijska lastnina - znamka - prijava znamke - znak znamke - razlikovalna moč znamke
Zaradi osrednje razlikovalne vloge lahko povprečni potrošnik sklepa, da je kasnejša znamka različica starejše znamke oziroma, da so proizvodi kasnejše znamke del proizvodov predhodne znamke.
Sodišče sodi, da je potrebno upoštevati, da gre za sorodne proizvode. Posamezen proizvajalec praviloma proizvaja več tovrstnih proizvodov in ne zgolj enega, v tem primeru pa se seveda prodajajo v isti embalaži, saj je njen namen razlikovanje blaga enega proizvajalca od drugega. Vsa sredstva imajo isti namen in istega ciljnega potrošnika.
Kot sledi iz odločbe, gre pri sodni in davčni izvršbi za dva samostojna postopka, ki lahko potekata hkrati. Sklep sodišča o (delni) ustavitvi sodnega izvršilnega postopka še ne pomeni, da ne more za isto obveznost potekati davčna izterjava.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe
Ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča ni mogoče šteti za ločen ali neodvisen postopek, pač pa za (prvi) del enotnega postopka prometa s kmetijskim zemljiščem. Za postopke prometa s kmetijskimi zemljišči, ki so bili začeti do uveljavitve ZKZ-E, je 55. člen tega zakona določil, da se končajo po dosedanjih predpisih. Ker je bila ponudba SKZG za prodajo dveh gozdnih zemljišč vložena in objavljena še pred uveljavitvijo ZKZ-E, bi morala tožena stranka postopek izpeljati po prej veljavnih pravilih in za vložitev vloge za odobritev pravnega posla upoštevati šestdesetdnevni in ne tridesetdnevni rok.
ZVOP-1 člen 34. ZVS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
varstvo osebnih podatkov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi postopka - zavrženje tožbe
V predmetni zadevi uveljavljanja varstva osebnih podatkov je predvideno odločanje upravnega organa, do katerega je v konkretnem primeru tudi dejansko prišlo, tako da je treba upoštevati, da je tožba v tej zadevi vložena ne na podlagi 1. odstavka 34. člena ZVOP-1, ampak je treba tožbo obravnavati v skladu z uvodnimi določbami ZUS-1. V tej zvezi pa je relevantno določilo 2. odstavka 5. člena ZUS-1, po katerem se v upravnem sporu izpodbijajo sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. V konkretnem primeru pa izpodbijani akt ne ustreza tem pogojem, kajti postopek ni bil končan, ampak samo prekinjen.
podelitev koncesij - raziskovalna dejavnost - javna služba na področju raziskovalne dejavnosti - obrazložitev odločbe
Glede na specifično pravno naravo upravnega odločanja v javnopravnih zadevah, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus skladnosti ocene, oziroma vrednotenja prijavljenega programa tožeče stranke glede na kriterije in pogoje, ki so bili določeni v javnem razpisu.
V obravnavani zadevi je bila vročitev odločbe opravljena 22. 9. 2017. Naslednji dan, torej 23. 9. 2017, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel 23. 10. 2017. Če je zadnji dan roka nedelja, kot v obravnavanem primeru, namreč izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno po pošti oddal šele 24. 10. 2017, torej po poteku zakonsko določenega roka.