ZZD člen 47, 48, 47, 48. ZOR člen 170, 170/1, 170, 170/1.
odgovornost za drugega
Pri zdravniških posegih zdravnik ne ravna tako, kot je treba, kadar je poslabšanje zdravja posledica nepravilnega in nestrokovnega zdravnikovega ravnanja ali kadar je zdravnikovo ravnanje sicer strokovno popolnoma neoporečno, je pa kljub temu protipravno, ker zanj ni bilo bolnikovega soglasja.
Pravica upnika, da predlaga več sredstev in predmetov izvršb, tako ob vložitvi predloga za izvršbo, kot tudi kasneje, še ne pomeni, da je tudi vedno upravičen do povrnitve vseh stroškov.
Če pritožba zoper sodbo ni obrazložena, sodišče druge stopnje ne vzame v presojo naknadne obrazložitve oz. je ne upošteva, če je bila ta obrazložitev poslana oz. vložena že po izteku roka za pritožbo zoper sodbo, tudi če je bila pritožba sama pravočasno vložena.
Odgovor na tožbo je tožena stranka vložila priporočeno na pošto dne 20.3.2001. Ker je tožena stranka tožbo v odgovor prejela 14.3.2001, je torej njen odgovor na tožbo prispel na sodišče v okviru 30-dnevnega zakonskega roka, zato sodišče prve stopnje zamudne sodbe ne bi smelo izdati.
ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZDavP člen 81, 82, 81, 82. ZFPPod člen 27, 27/5, 27, 27/5.
izbris iz sodnega registra - prekluzivni rok - prisilna izterjava davkov
Prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja, ki jo vodi sodišče, je po 81. čl. Zakona o davčnem postopku dovoljena le, če davkov ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih dohodkov in terjatev, niti iz njegovega premičnega premoženja. Predstavlja torej le nadaljevanje upravne izvršbe. Upnica je za izterjavo davčnega dolga od dolžnika M.B. uvedla v okviru tega roka postopek prisilne izterjave, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da je pri zavarovanju tega dolga v sodnem postopku prekludirana, preuranjen.
Tožena stranka se lahko razbremeni svoje odgovornosti le, če dokaže, da prometnega znaka na kraju škodnega dogodka ni bilo potrebno postaviti in da je izpolnjevala vse obveznosti, ki prispevajo k čimvečji prometni varnosti na cesti. Na podlagi mnenja izvedenca lovske stroke je ugotovilo, da na kritičnem odseku ceste in v bližnji okolici trka ni stalnih prehodov jelenjadi (stečin), ki bi narekovali postavitev opozorilnih znakov na cesti. Posledično temu zato ni obstajala obveznost prvotožene stranke, da izposluje postavitev opozorilnih znakov ob cesti. Prav tako je prvotožena stranka izpolnjevala vse obveznosti (ki jih nalaga 3. odst. 5. čl. citiranega zakona), kajti pravilno je izvrševala planiran odstrel jelenjadi in dosledno je tudi izvajala dopolnilno krmljenje ter urejanje pasišč.
ZOR člen 210, 211, 212, 213, 214, 210, 211, 212, 213, 214.
neupravičena pridobitev
Za materialnopravni sklep, da je (ali ni) do prehoda premoženja prišlo, je potrebno ugotoviti, ali je poseg bil izvršen tudi na tožničinem zemljišču. Vprašanje meje je pomembno, saj bi se tako ugotovilo, kje je bil izvršen posek, ali tudi na zemljišču, last tožnice. Ker tega prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo, ni mogoča presoja, ali je materialno pravo pravilno uporabljeno.
Očitno je sodišče prve stopnje ugibalo, ali lahko tožnik po poti nemoteno vozi, ni pa navedlo jasnih razlogov, ki bi jih bilo mogoče preizkusiti. Tožnik s svojim traktorjem ni peljal po sporni poti, da bi sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da lahko po poti nemoteno vozi. Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in v posledici tega tudi napačno uporabilo materialno pravo.
Tožnik bi realizacijo svoje pravice iz zastavne pogodbe dosegel le s hipotekarno tožbo, po kateri je zastavitelj dolžan priznati upravičenost zastavnega upnika, da zahteva poplačilo svoje terjatve iz zastavljenih nepremičnin in dopustiti poplačilo zavarovane terjatve z izvršbo na nepremičnino. Hipotekarni upnik namreč od zastavitelja ne more zahtevati plačila terjatve, temeveč le sodno prodajo zastavljene stvari in poravnavo terjatve iz kupnine. S tožbo ni mogoče zahtevati od zastavitelja plačila zavarovanega zneska, če zastavitelj ni hkrati tudi osebni dolžnik.
S sklepom z dne 22.10.2004 je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu upnika za vrnitev v prejšnje stanje in ga kot nedovoljenega zavrglo. Ta odločba je postala pravnomočna. Okoliščine, ki jih v pritožbi navaja upnik ne morejo biti opravičljiv razlog za to, da sodišče ne bi ravnalo v skladu z II. odst. 38. čl. ZIZ. Ker je bil sklep upniku pravilno vročen in ker predujma v tem roku ni plačal, je sodišče pravilno ustavilo izvršbo. Tudi če je upnikovo zamudo povzročila njegova žena to nima vpliva na odločitev sodišča, saj je pogoj za ustavitev izvršbe le dejstvo, da je bil upniku sklep pravilno in pravočasno vročen, kar pa mu je bil. Pritožbeno sodišče je tako v skladu z določbo 365. čl. v zv. s čl. 355. ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.