DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017678
ZDR člen 43, 184, 184/1.. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - izvedensko mnenje
Delodajalec ni zavezan k zagotovitvi zgolj tistih varnostih ukrepov, ki so izrecno predpisani. Zagotoviti mora vse potrebno, da prepreči predvidljivo škodno nevarnost, ki jo prinaša neko ravnanje ali opustitev. Delodajalec mora delavcem tudi dejansko zagotavljati varno delo. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na 43. člen ZDR, ki določa, da mora delodajalec zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu in na določbe v času škodnega dogodka veljavnega ZVZD, ki je nalagal delodajalcem, da morajo izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavca v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem in odpravljanjem nevarnosti pri delu. Ob tem, da je škoda tožniku nastala pri sestopu z okvirjev forme z višine 50 cm, pri čemer mu prvotožena stranka ni zagotovila stopnice za varen sestop, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o opustitvi dolžnega ravnanja s strani prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca).
Pritožbeno sodišče še dodaja, da tožnik ni predložil dokaza za svojo trditev, da je sam bil v pogodbenem razmerju s katero od družb, ki je za družbo N. d.o.o. izvajala navedeno storitev (to je z družbo M. d.o.o. in U. d.o.o.). Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke. Brez tožnikovih trditev o obsegu opravljenega dela izvedenec ne bi mogel ugotoviti tožnikovega zaslužka.
ZObr člen 57, 57/7, 57/9, 57/10.. ZSSloV člen 70, 70/1.. ZPP člen 70.
disciplinska odgovornost - vojak - težja kršitev vojaške discipline - denarna kazen - zastaranje vodenja disciplinskega postopka - izločitveni razlog - kršitev vojaške discipline
Glede na ugotovitve, da je načelnik generalštaba zvedel za kršitev vojaške discipline in za tožnika kot storilca takrat, ko je na načelnika generalštaba podpolkovnik naslovil predlog za uvedbo postopka, je pravilen zaključek, da je bil disciplinski postopek končan v okviru 6 mesecev. Drugostopenjska disciplinska odločba, s katero je bil tožnikov ugovor zoper odločbo o njegovi disciplinski odgovornosti z dne 19. 3. 2015 zavrnjen, je bila namreč izdana 14. 4. 2015.
Za odločitev o tem, ali je vodenje disciplinskega postopka zastaralo, je bistven datum odločitve drugostopenjskega disciplinskega organa in ne datum, ko je bila ta odločba vročena pooblaščencu tožnika. Po uveljavljeni sodni praksi se vodenje disciplinskega postopka konča s sprejemom odločitve organa druge stopnje in ne z vročitvijo pisnega odpravka odločbe drugostopenjskega organa delavcu. Glede na to na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da vodenje disciplinskega postopka ni zastaralo, ne vpliva dejstvo, da je bila tožnikovemu pooblaščencu drugostopenjska disciplinska odločba tožene stranke vročena po izteku 6 mesečnega roka, šteto od dneva, ko je načelnik generalštaba zvedel za disciplinski kršitvi in za tožnika kot storilca.
S tem, ko je podpolkovnik podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper tožnika in zoper njega kasneje tudi vodil disciplinski postopek in odločal o disciplinski odgovornosti tožnika, ni mogoče zaključiti, da je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim organom (kar bi predstavljalo izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP). Glede na to ni podlage za pritrditev tožnikovim pritožbenim navedbam, da sta izpodbijani odločbi tožene stranke o disciplinski odgovornosti tožnika nezakoniti zato, ker je postopek zoper tožnika pri toženi stranki na prvi stopnji vodil in o disciplinski odgovornosti tožnika odločal podpolkovnik.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017512
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 153, 153/2, 153/3, 179, 189, 299, 378.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - skaženost - zakonske zamudne obresti - izključitveni razlog - gradbišče
Delo, pri katerem se je tožnik poškodoval, to je centriranje in vijačenje težkih kovinskih prečnih nosilcev na kovinske stebre na višini 5 m, pri čemer je bila višina tožnikovega stojišča na lestvi cca. 2,5 m, je nevarno delo, pri katerem je tveganje za nastanek škode večje od običajnega. Za škodo, ki nastane pri opravljanju nevarnega dela, pa v skladu s 150. členom OZ odgovarja tisti, ki se z njim ukvarja, to je tožena stranka.
Ob ugotovljenih okoliščinah, ki so prispevale k nezgodi in ugotovitvah, da tožnik zaradi neravnega terena lestve ni mogel postaviti v položaj v obliki črke A, da je ravnal tako, kot je bilo pri toženi stranki običajno, da ga ta na drugačen oziroma pravilen način ni opozorila in da direktor tožene stranke ni opravljal nadzora glede varnega opravljanja dela, tožena stranka ni dokazala, da je bil škodni dogodek izključno posledica ravnanja tožnika (nepravilne postavitve lestve na kovinsko konstrukcijo), ki ga tožena stranka ni mogla niti predvideti niti preprečiti (drugi odstavek 153. člena OZ), niti, da je tožnik prispeval k nastanku škode (tretji odstavek 153. člena OZ).
Tožena stranka je delno izpolnila tožbeni zahtevek tudi 5. 3. 2018, tožnik pa je umaknil tožbo 5. 6. 2018, pri čemer v vmesnem času niso nastali nikakršni potrebni pravdni stroški.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo o stroških postopka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP, ki določa, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Tožeča stranka, ki umakne tožbo, pa mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (prvi odstavek 158. člena ZPP).
URS člen 134, 134/2. ZKP člen 277, 277/2, 435, 435/1, 437, 437/1. ZSS člen 70, 70/1, 71, 71c, 71c/3. ZS člen 7.
predhodni preizkus obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga - imuniteta sodnika - procesna imuniteta - postopek v zvezi z imuniteto - dovoljenje državnega zbora - sodniška služba - sodniška funkcija - opravljanje sodniške funkcije - dodelitev sodnika - položaj sodnikov - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - nepremoženjska korist - materialna imuniteta
Ker tožilstvo ni izkazalo, da je podano dovoljenje Državnega zbora za kazenski pregon obdolženke, ki je sodnica, je sodišče zavrglo obtožni predlog.
Kadar je obtožni predlog vložen zoper obdolženca, ki uživa imuniteto, mora sodišče najprej opraviti predhodni preizkus, v katerem po prvem odstavku 435. člena ZKP najprej preizkusi, ali so dani pogoji, da se obtožni predlog zavrže. Če pogoji za zavrženje niso podani, sodišče razišče še vprašanje imunitete.
Obdolženka je še vedno sodnica, ki je zgolj dodeljena na delo na Ministrstvu za pravosodje. V času dodelitve ji skladno s tretjim odstavkom 71.c člena ZSS obveznosti iz sodniške službe mirujejo, vendar dodelitev skladno s prvim odstavkom 70. člena ZSS ne vpliva na sodničin položaj, razen če ZSS določa drugače, a drugače ne določa. Zaradi slednjega je obdolženka upravičena do procesno-pravne imunitete po drugem odstavku 134. člena URS. Tudi delo, ki se nanaša na poslovanje sodišča, je takšno delo, ki ga sodnik opravlja v okviru sodniške funkcije. Skladno s 7. členom ZS poslovanje sodišča vodi predsednik sodišča, za slednjega pa je lahko imenovan zgolj sodnik.
ZUJF člen 169, 169/1.. ZDR-1 člen 130.. OZ člen 191.. ZJF člen 2.
prevoz na delo in z dela - neupravičena obogatitev - vračilo preveč izplačanih sredstev
Sodišče prve stopnje je sicer izhajalo iz 130. člena ZDR-1, ki nalaga delodajalcu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, prav tako je upoštevalo ZJF in ZUJF, da je potrebno upoštevati najkrajšo in najcenejšo pot in pri tem upoštevalo pravno podlago, ki jo je navedla tožeča stranka. Pri tem pa ni upoštevalo pravne podlage, ki jo je navajala tožena stranka v odgovoru na tožbo in sicer določbe 191. člena OZ, ki določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj, ali če je plačal, da bi se izognil sili. Tožeča stranka ni zatrjevala, da si je pridržala pravico zahtevati nazaj ali da je toženki plačala stroške prevoza na delo in z dela, da bi se izognila sili. Odgovornosti za preplačilo tako ne more prevaliti na toženko, ki se je zanesla na pravilnost izplačila.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 75, 75/3, 129, 129/1, 222.. ZDR člen 238.. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 48.
dodatek za delovno dobo - višina dodatka
ZDR-1 v prvem odstavku 129. člena ZDR-1 določa, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo, drugi odstavek pa, da se višina dodatka za delovno dobo določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Enako določbo je vseboval tudi prej veljavni ZDR. Tako je prvi odstavek 129. člena ZDR-1 možno razlagati edino tako, da delavcu pripada dodatek za vso (skupno) delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih. V kolikor bi zakonodajalec menil, da je delavec upravičen zgolj do dodatka za delovno dobo, ki jo je dosegel pri zadnjem delodajalcu, bi bilo to v zakonu izrecno določeno.
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - intenzivnost in trajanje pravno priznane nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic
Odločilna kriterija za obstoj ter pravno priznane škode pa sta intenzivnost duševnih bolečin ter njihovo trajanje. Ni pa odločilnega pomena dejstvo, da se kršitev osebnostne pravice dobrega imena in časti ni odrazila v oškodovančevi življenjski sredini in njegovi delovni okolici in tudi ne dejstvo, da zaradi kršitve ni prišlo do trajnih posledic.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK00015862
OZ člen 922.
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - nenadni in presenetljivi dogodek - nastanek škode - ravnanje zavarovanca - izključitev odgovornosti zavarovalnice - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Po določbi prvega odstavka 1. člena Splošnih pogojev zavarovalnica jamči za škodo, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz dejavnosti, navedene v polici. Kaj je "nenadni in presenetljivi" dogodek, je odvisno o konkretnih okoliščin. Ne zadošča pa zgolj obstoj verjetnosti, da bo do dogodka prišlo in da bi ga zato lahko tožeča stranka predvidela. Ravno zaradi tega, ker vedno obstaja določena verjetnost nastanka škode, zavarovanci sploh sklepajo zavarovalne pogodbe. Če stranka nastanka škode v nobenem primeru ne bi mogla pričakovati, bi bila sklenitev zavarovanja z njene strani nerazumna. Da bi se lahko sklicevali na določbo prvega odstavka prvega člena Splošnih pogojev, bi zato morala biti verjetnost nastanka škode zelo velika (najmanj bi morala obstajati večja možnost, da do škode pride, kot da ne). Določba prvega člena Splošnih pogojev je splošne narave, zato je je treba razlagati skupaj z ostalimi določbami. Splošni pogoji namreč posebej urejajo izključitev odgovornosti. Če nekatere od primerov izključitve odgovornosti analiziramo (naklepna povzročitev škode, zavarovanec na zahtevo zavarovalnice ne odstrani posebno nevarnih okoliščin), lahko ugotovimo, da gre prav za to: nastanek nesreče je zaradi ravnanja zavarovanca z zelo veliko verjetnostjo predvidljiv.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00018741
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2, 245/1, 245/2, 245/3.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - pravica do obrambe - pristranskost izvedenca - kaznivo dejanje pranja denarja
Pritožbena izvajanja, kolikor poudarjajo nedopustnost takega poslovanja, niso pomembne, saj je nezakonitost poslovanja, kot rečeno, ugotovilo že sodišče prve stopnje. Tudi, če bi obtoženčevo poslovanje v ožjem pomenu ustrezalo definiciji zlorabe položaja, pa mora biti za obstoj kaznivega dejanja izpolnjen še drugi pogoj, to je, da je nezakonito poslovanje obtoženca kot direktorja družbe bilo motivirano z namenom pridobitve velike premoženjske koristi. To pa je tudi osnovni problem v obravnavani pritožbeni zadevi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - opis delovnega mesta - sodna razveza - denarno povračilo
Naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi, je v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZDR-1 obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in s tem tudi njen bistveni element. Tožena stranka ni uspela dokazati, da obstaja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v smislu prenehanja delovnega mesta "sekretarke ...", saj je "staro" delovno mesto z novo sistematizacijo ob enaki zahtevnosti in organizacijski opredelitvi pridobilo zgolj širši krog zadolžitev v smislu marketinških aktivnosti ter uporabe sodobnih tehnologij. Gre za nebistveno spremembo delovnega mesta sekretarke po novi sistematizaciji v spornem letu, vsekakor pa ni prenehalo, kot je to navajala tožena stranka v odpovedi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018496
ZDR-1 člen 45, 179.. ZVZD-1 člen 33, 36, 52.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca
Tožnika je v času dela v nedokončanem izkopanem jarku zasula zemlja in mu poškodovala več delov telesa. Toženec je bil tožnikov delodajalec, zato je bil skladno s 45. členom ZDR-1 dolžan zagotoviti pogoje za varnost in zdravje tožnika v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Prav tako je bil toženec skladno s sporazumom za izvajanje skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti pri delu zadolžen z ustreznimi varnostnimi ukrepi zagotoviti varnost svojih delavcev in okolice delovišča, obenem pa zagotoviti, da njegovi delavci in delovne naprave in priprave ne ogrožajo varnosti delavcev naročnika del. V zvezi z izvajanjem in usklajevanjem skupnih varnostnih ukrepov na gradbišču pa je izvajalec del izrecno pooblastil sebe (toženca). Naloge pooblaščene osebe so bile: nadzor nad doslednim spoštovanjem osnovnih varnostnih ukrepov delavcev, usklajevanje nevarnih del, ki se opravljajo istočasno ali v zaporedju, ustavitev dela ob kršitvah ukrepov, ki ogrožajo življenje in zdravje delavcev in sodelovanje s koordinatorjem in obveščanje o posebnih nevarnostih, potrebnih ukrepih in izvedenih ukrepih. Zato so pritožbene navedbe v zvezi s tem, da toženec ni odgovoren za škodo, ker je bil zadolžen zgolj za položitev cevi, ni pa bil izvajalec del izkopa jarka, neutemeljene.
URS člen 22, 29.. ZKP-UPB8 člen 15, 18, 18/2, 442, 442/1.
sposobnost sodelovanja na obravnavi - sojenje obdolžencu v nenavzočnosti - hospitalizacija - zloraba procesnih pravic - pravice obrambe - dokazni predlog
Sodelovanje v kazenskem postopku je pri obdolženki lahko povzročilo večjo ali manjšo stopnjo tesnobe in posledično željo po izognitvi temu postopku, vendar pa navedena stanja in občutenja ne pomenijo, da je oseba po intelektualni in voljni plati nesposobna za sodelovanje v kazenskem postopku. Slednje je namreč vedno povezano z obstojem določenih duševnih motenj ali bolezni, ki pa pri obdolženki gotovo niso bile podane.
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je naroka opravilo v nenavzočnosti obdolženke. Slednja, četudi nameščena v PBI, je imela vse možnosti in je bila sposobna udeležiti se glavne obravnave, vendar se je zavestno odločila drugače oziroma je z namenom izogibanja postopku celo sama dosegla, da je bila v kratkem času pred razpisanimi naroki sprejeta v bolnišnico. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskih mnenj pravilno zaključevalo, da je bila obdolženka ves čas sposobna sodelovati v postopku, predvsem pa, da so bila vsa njena ravnanja v obliki zavestnega poudarjanja določene duševne simptomatike in suicidalnosti motivirana z željo po prelaganju narokov in zavlačevanju kazenskega postopka. Zadržanji obdolženke v PBI po sklepu nepravdnega sodišča sta bili tako zgolj navidezno prisilni, saj ju je obdolženka sama želela in dosegla z namenom izogibanja teku kazenskega postopka. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo zakonito, ko je tudi zadnja dva naroka za glavno obravnavo opravilo v obdolženkini nenavzočnosti. Glede na ugotovljena ravnanja obdolženke slednji prihod na naroke ni bil onemogočen s strani zunanjih in nezakrivljenih dejavnikov, ampak je navidezno nezmožnost prihoda dosegla sama - naklepoma in krivdno. Obdolženka je zlorabila ne le svoje procesne pravice, ampak tudi širše pravice znotraj zdravstvenega sistema. Ravno tako iz spisovnih podatkov ne izhaja, da naj bi se zadržanje v PBI izvajalo na način, da zdravstveno osebje obdolženke ne bi moglo pripeljati na naroke, če bi to sama želela. V zvezi s tem bi se lahko obdolženka obrnila tudi na ustrezno posredovanje s strani sodišča, pa tega ni storila, saj na naroke ni hotela pristopiti. Obdolženka, ki je z namenom zavlačevanja zlorabila svoje pravice in možnosti, se ne more uspešno sklicevati na ustavno pravico do sojenja v navzočnosti, ki naj bi ji bila kršena.
Obligacijski zakonik v 131. členu ureja podlage za odgovornost in določa, da kdor drugemu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Za škodo se odgovarja v primeru, če so podane vse štiri predpostavke odškodninske odgovornosti in sicer nedopustno ravnanje, nastala škoda, vzročna zveza in odgovornost povzročitelja, kar bo moralo sodišče jasno obrazložiti po posameznih postavkah. V tem delu je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodbe v tem delu tudi ni mogoče preizkusiti.
ZDR-1 člen 34, 34/1, 65, 66, 75, 118.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 1.
pogodba o zaposlitvi - visokošolski učitelj - sprememba delodajalca - sodna razveza - krajši delovni čas - pedagoška dejavnost
Do prenosa podjetja oziroma dela podjetja ali dejavnosti pride na podlagi samega zakona, ne glede na morebitno drugačno dogovarjanje med delodajalcem prenosnikom in delodajalcem prevzemnikov. Pri tem ni bistveno, da je šlo za prenos gospodarske dejavnosti (v ožjem pomenu besede), temveč za prenos raziskovalne dejavnosti. Tudi raziskovalna dejavnost se glede na dejstvo, da se kot storitev ponuja na trgu in konkurira storitvam, ki jih ponujajo drugi subjekti, ki izvajajo dejavnosti s pridobitnim namenom, šteje kot gospodarska dejavnost v smislu 2. točke 1. člena Direktive Sveta 2001/23/ES.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da bi moral biti tožnik k novemu delodajalcu prenesen le v zvezi z opravljanjem raziskovalnega dela, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je imel tožnik tudi po 1. 10. 2016 sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za opravljanje del na delovnem mestu visokošolski učitelj - docent, in sicer za krajši delovni čas od polnega.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 90.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 50a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
V obravnavani zadevi je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. To je nova organizacija tožene stranke, ki je imela za posledico ukinitev delovnega mesta vodja II, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in vzpostavitev novega delovnega mesta vodja pravno - kadrovske službe - vodja II, za katerega tožnica ni izpolnjevala izobrazbenega pogoja.
stečaj - odpoved pogodbe o zaposlitvi - ugotovitveni zahtevek - poziv stečajnemu upravitelju - vstop v pravdo
V predmetni zadevi gre za situacijo, ko začeti stečajni postopek ne vpliva na tek individualnega delovnega spora, saj se ta ne nanaša na terjatev, ki se jo prijavlja v stečajno maso po ZFPPIPP in na katero se potem posledično nanaša objava sklepa o preizkusu terjatev, saj tožnica s tožbo zahteva ugotovitev, da ji je delovno razmerje prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi neveljavna. Navedeni tožbeni zahtevek ni terjatev v smislu prvega odstavka 20. člena ZFPPIPP, ki terjatev opredeljuje kot pravico upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Če bo tožnica v tem individualnem delovnem sporu uspela, to na obseg stečajne mase tožene stranke ne more vplivati, ker se tožbeni zahtevek ne nanaša na nobeno dajatev, storitev, dopustitev ali opustitev, saj gre za ugotovitvena zahtevka.