CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSL00017040
ZZZDR člen 178, 178/2, 179, 180, 212. ZPP člen 81, 81/2.
skrbnik za poseben primer - postavitev skrbnika za poseben primer
Po drugem odstavku 178. člena ZZZDR je namen skrbništva nad drugimi osebami varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje. Po določbi 179. člena ZZZDR osebi pod skrbništvom postavi Center za socialno delo skrbnika, katerega dolžnost je prostovoljna in častna, po določbi 180. člena ZZZDR pa se za skrbnika postavi osebo, ki v to privoli in ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika. Privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za poseben primer, je tako potrebna le v primeru, ko skrbnika za poseben primer postavi Center za socialno delo po določbi 179. člena ZZZDR. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi sodišče prve stopnje lahko za skrbnika za poseben primer postavilo CSD X. le z njegovo privolitvijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00016785
URS člen 26. OZ člen 131. ZPP člen 8, 247, 247/2, 254. Pravilnik o policijskih pooblastilih (2006) člen 71, 71/1, 76. ZPol člen 50, 51, 51/1. ZOdvT tarifna številka 6007.
odškodnina - nepremoženjska škoda - ravnanje policista - protipravnost ravnanja policistov - upiranje tožnika - identifikacijski postopek - varnostni pregled - osebni pregled - prisilna sredstva - sorazmernost prisilnih ukrepov - uporaba sile - telesna poškodba - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - predlog za izločitev izvedenca - pravočasnost predloga za izločitev izvedenca - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta - znižanje tožbenega zahtevka
Ni dvoma, da se je v konkretnem primeru tožnik upiral identifikacijskemu postopku, ki je bil glede na njegovo ravnanje tekom celotnega postopka nujen. Njegovo postopanje je sodišče upravičeno ocenilo kot pasivno, pa tudi aktivno upiranje v smislu določbe 76. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih. Utemeljeno je tako zaključilo, da so policisti upravičeno uporabili prisilne ukrepe. Policista sta uporabila prisilna ukrepa vklepanja in vezanja ter fizično silo zato, da sta preprečila nadaljnje upiranje tožnika in lahko izvedla njegovo identifikacijo, kot vse pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Poteg tožnika iz vozila na tla in uporaba strokovnih prijemov, so bili namenjeni prav temu, da so policisti tožnika lahko vklenili (za namene identifikacije in varnostnega pregleda), pri čemer so imeli za to zakonito podlago. Kot rečeno so situacijo utemeljeno obravnavali kot nevarno, zato so tudi po mnenju pritožbenega sodišča upravičeno uporabili obravnavana prisilna sredstva.
Znižanje zahtevka ni bilo posledica morebitnega delnega plačila, zato je tožnikov neuspeh v pravdi treba ocenjevati glede na prvotni znesek, saj znižanje tožbenega zahtevka pomeni, da tožnik za znižani del zahtevka ni uspel.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017637
ZOR člen 210, 214, 220, 226. SPZ člen 40, 49.
pogodba o prodaji nepremičnine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - lastninska pravica v pričakovanju - vlaganje v nepremičnino - verzija - neupravičena obogatitev - izpolnitev pogodbe - stanje nepremičnine - gestija
V razmerju med prenositeljem in pridobiteljem začne prenos lastninske pravice na nepremičnini učinkovati že pred zemljiškoknjižno realizacijo pogodbe.
Zaradi sklenjene kupoprodajne pogodbe je bila tožnica sporne nepremičnine dolžna izročiti toženki. Nepremičnine je bila dolžna izročiti v stanju, v kakršnem so bile na dan, ko se jih je zavezala izročiti. Nobena od strank namreč kakršnega koli dogovora o spreminjanju stanja nepremičnin po sklenitvi zavezovalnega posla ne zatrjuje.
URS člen 35, 39. ZVOP-1 člen 6, 6-1. ZIRD člen 68.
kršitev osebnostnih pravic - objava na svetovnem spletu - pravica do zasebnosti - svoboda govora - objava osebnih podatkov - javni interes - pasivna legitimacija
Svoboda govora predpostavlja tudi svobodno izražanje o konkretni osebi na način, da jo je mogoče identificirati, vendar ima v konkretnem primeru ob tehtanju pravice do zasebnosti in pravice do svobode govora večjo težo pravica do zasebnosti.
ZVZD-1 člen 51.. ZDR-1 člen 33, 34, 35, 36, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc
Dejstvo, da je bila tožeča stranka za svoje delo zmožna, pri ugotavljanju odpovednega razloga v predmetnem sporu ni bistveno. Tožeči stranki je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti, ne pa redno iz razloga invalidnosti. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka prišla na delo pod vplivom drog ali drugih prepovedanih substanc in bila na delu prisotna pod vplivom drog ali prepovedanih substanc, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti po drugem odstavku 11. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi in je to storila najmanj iz hude malomarnosti, saj je bila prepričana, da se kršitev ne bo ugotovila, ker bo ob pregledu uporabila urin druge osebe. S tem je kršila tudi prvi odstavek 51. člena ZVZD-1 in 33., 34., 35., 36. in 37. člen ZDR-1.
določitev stikov med staršem in otrokom - sprememba odločitve o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - otrokova korist
Materin ugovor, da je štirimesečna uvajalna doba stikov pod nadzorom CSD prekratka, ni utemeljen, saj temelji na njenih predvidevanjih, ki nimajo nikakršne dejanske podlage. Po drugi strani je sodišče prve stopnje odločitev o trajanju uvajalne dobe sprejelo na podlagi ločenih strokovnih mnenj dveh sodnih izvedencev, ki sta si bila glede te okoliščine povsem enotna.
ZIZ člen 24, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 225, 226. OZ člen 135, 164, 164/1, 433, 433/1.
nedenarna terjatev - pasivna legitimacija - pristop k dolgu - prehod premoženja - prehod terjatve - škoda - odškodninski zahtevek - krivda - odgovorna oseba - adaptacija - nenadomestno dejanje - dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug
Nedenarna obveznost in z njo povezana denarna terjatev izvirata iz odškodninskega zahtevka, podlaga katerega je krivdna odgovornost. Kljub temu, da je škoda, iz katere izvira izterjevana odškodninska terjatev, nastala v zvezi z opravljanjem adaptacijskih del v stanovanju, je za škodo odgovoren tisti, ki je adaptacijo opravljal, torej prvi dolžnik. Škoda je vezana neposredno na odgovorno osebo, ki jo je s posegom v stanovanje povzročila, in ne na sámo stanovanje. Posledično ni mogoče šteti, da je s prodajo stanovanja drugemu dolžniku oziroma s prenosom stanovanja kot premoženjske celote na novega imetnika prišlo tudi do pristopa k dolgu v smislu prvega odstavka 433. člena OZ, saj ta ureja le odgovornost za dolgove, ki se nanašajo na preneseno premoženjsko celoto.
Obveznosti dolžnika, da mora opraviti sanacijska dela v stanovanju upnikov, ni mogoče šteti za nenadomestno obveznost, temveč gre za obveznost, ki jo lahko opravi tudi kdo drug. Izvršba se v takem primeru opravi po določbah 225. člena ZIZ, tega pa upnika nista predlagala oziroma nista predlagala primernega izvršilnega sredstva za izterjavo svoje nedenarne terjatve.
formalna pomanjkljivost vloge - nerazumljiva vloga - postulacijska sposobnost v revizijskem postopku - nevednost vložnika - zdravstvene težave
Vložitev prve vloge pri nepristojnem sodišču je očitno posledica toženčeve površnosti, medtem ko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v nobenem primeru ne bi mogel opravljati pravdnih dejanj, saj nima pravniškega državnega izpita.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016108
KZ-1-UPB2 člen 211.
kaznivo dejanje goljufije - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - goljufiv namen
Dejanje, ki je opisano v obtožnem predlogu ni kaznivo dejanje, saj v njegovem opisu niso navedena tista dejstva in okoliščine, ki v okviru historičnega dogodka predstavljajo objektivne znake kaznivega dejanja, saj v opisu ni navedeno konkretno obdolženčevo ravnanje, ki bi kazalo na lažnivo prikazovanje oziroma prikrivanje dejanskih okoliščin in s tem obdolženčev goljufiv namen.
ZVEtL člen 7, 7/4, 30, 30/5, 30/6. ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/2, 43/3, 57, 57/3.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - splošni skupni del - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru pripadajoče zemljišče pravilno določilo na podlagi primarnega kriterija, to je obstoja prostorskega akta, na podlagi katerega je bila izvedena zunanja ureditev (skladno z določbami ZVEtL, kot tudi skladno z veljavnim ZVEtL-1, po katerem to merilo še vedno predstavlja poglavitni vir za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča), kot tudi na podlagi drugih kriterijev, ki jih kot prirejene sedaj določa ZVEtL-1, in ki jih je po načelu izključevanja pred njim določal že ZVEtL.
Ne glede na to, da stavbe udeležencev in stavba predlagateljev tvorijo enotno grajeno sosesko, pritožniki s pritožbenimi navedbami, da bi bilo treba parcelo št. 1632/11, k. o. X, določiti kot skupno pripadajoče zemljišče k več stavbam, ne uspejo izpodbiti v postopku ugotovljenih okoliščin, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje utemeljilo odločitev, da parcele št. 1632/11, 1630/20, 1630/18 in 1630/19, k. o. X, predstavljajo individualno pripadajoče zemljišče k stavbi predlagateljev.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 47, 47/2, 48, 48/2, 49, 49/1.
nagrada izvedenca - plačilo prispevkov - davek na dodano vrednost (DDV) - akontacija dohodnine - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - povečanje nagrade - materialni stroški izvedenca
Izvedenka je delo opravila kot samostojna podjetnica. V takem primeru pa ji sodišče ne sme obračunati prispevkov, saj si jih izvedenka plačuje sama v okviru svoje dejavnosti. Prav tako je po prepričanju višjega sodišča materialnopravno zmotna odločitev sodišča prve stopnje o akontaciji dohodnine. Tudi akontacijo dohodnine si namreč samostojni podjetniki plačujejo sami na podlagi davčnega obračuna, ki je odvisen od davčne osnove tekočega leta, ki jo ugotovi sam zavezanec.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - ugovorni razlog - neznatna vrednost premoženja - namen odpusta obveznosti
Četudi je v konkretnem primeru zamolčano premoženje stečajne dolžnice neznatne vrednosti, to ne pomeni, da je njej prepuščena presoja o tem, katero premoženje bo v postopku osebnega stečaja razkrila in katero ne. V primeru, ko je pravna presoja o tem, katero premoženje bo dolžnik razkril in katero po lastni oceni ne, prepuščena dolžniku samemu, to lahko pripelje do zlorab, saj vsak dolžnik praviloma zgolj subjektivno ocenjuje, koliko je po njegovem mnenju / oceni neko premoženje vredno. Stečajna dolžnica ni tista, ki v postopku osebnega stečaja odloča o tem, koliko je premoženje vredno, še manj tista, ki se prosto odloča, ali bo premoženje razkrila ali ne.
prekinitev pravdnega postopka - odškodnina zaradi neupravičenega izbrisa iz registra prebivalstva - razveljavljena pravna podlaga - ustavna odločba
Tožeča stranka je tožbo vložila 25. 11. 2009, torej pred začetkom uporabe ZPŠOIRSP, zato je za zadevo tožeče stranke razveljavitev 12. člena ZPŠOIRSP začela učinkovati naslednji dan po objavi odločbe v uradnem listu, torej 15. 4. 2018 (43. člen Zakona o ustavnem sodišču).
Obravnavani kazenski postopek je bil uveden na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca, ki ga je na naroku za glavno obravnavo umaknil, pregon pa je nadaljeval oškodovanec kot tožilec. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdolženko hkrati oprostilo obtožbe oškodovanca kot tožilca (I. točka izreka) in zavrnilo obtožbo državnega tožilca (II. točka izreka). Takšna odločitev ni pravilna, saj je po tožilčevem umiku obtožnega akta oškodovanec nadaljeval kazenski pregon, zato sodišče ne bi smelo izdati zavrnilne sodbe (prvi odstavek 61. člena ZKP), saj slednjo izda le, če oškodovanec izjavi, da ne bo nadaljeval kazenskega pregona.
Do umika obtožnega akta, ki je po 1. točki 357. člena ZKP razlog za izdajo zavrnilne sodbe, je bil upravičeni tožilec državni tožilec in ne oškodovanec. Slednji je prevzel pregon in s tem postal stranka šele po umiku, zato se ne more pritožiti zoper zavrnilno sodbo, ki je bila (nepravilno) izdana kot posledica tožilčevega umika obtožnega predloga, kar pomeni, da bi zavrnilno sodbo, ki je bila izdana na podlagi umika obtožnega akta lahko s pritožbo izpodbijal le državni tožilec, česar ni storil. Ker lahko pritožbeno sodišče pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe presoja zgolj na podlagi pritožbe, ki jo je vložila upravičena oseba, je lahko v nadaljevanju odločalo le o pritožbi zoper I. in III. točko izreka izpodbijane sodbe, zavrnilni del v II. točki izreka pa je postal pravnomočen (prvi odstavek 129. člena ZKP).
ESČP je v sodbi Benedik proti SLOVENIJI št. 62357/14 z dne 24. 4. 2018 izpostavilo, da ni predmet presoje ali je pritožnik upravičeno pričakoval spoštovanje zasebnosti glede podatka o dinamičnem IP, ampak ali je imel upravičeno pričakovanje zasebnosti glede razkritja svoje identitete. Zaključilo je, da pritožnikov interes do razumnega varovanja njegove identitete v času njegove internetne aktivnosti, sodi v okvir instituta zasebnosti v smislu določbe 8. člena EKČP.
Iz sodbe ESČP v povezavi s stališčem Ustavnega sodišča RS tako sledi, da sodi (dinamični) IP naslov pod varstvo 37. člena Ustave, zaradi česar je za odkritje identitete potrebno predhodno pridobiti sodni nalog, kot to zahteva drugi odstavek 37. člena Ustave.
Ker v konkretnem primeru policija pri pridobivanju podatkov o IP naslovu in njegovemu uporabniku ni imela sodne odredbe, je bila pridobitev podatkov o uporabniku IP naslova 194.249.26.117, ki je bil kasneje povezan z obdolžencem, nezakonita, saj je pridobljena s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (kršitev pravice do zasebnosti in tajnosti komunikacije).
umik tožbe - pritožbene novote - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov - povrnitev pravdnih stroškov v primeru umika tožbenega zahtevka
V skladu s 158. členom ZPP je dolžan v primeru umika tožbe tožnik nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Vendar pa predvideva omenjena določba tudi izjemo od tega osnovnega primera, in sicer če je umik tožbe takojšnja posledica toženčeve izpolnitve zahtevka.
ustavitev izvršbe pri organizaciji za plačilni promet - zbiranje osebnih podatkov s strani sodišča - obstoj transakcijskega računa v republiki sloveniji - oprava izvršbe v republiki sloveniji
Sodišče opravi poizvedbo o podatkih - dolžnikovem računu in banki v elektronsko dosegljivih evidencah, to pa je podatek o računih dolžnika pri bankah na ozemlju RS. Slovensko sodišče sme opravljati izvršbo le na ozemlju Republike Slovenije.
Zavarovanec ima po 2. odst. 70. člena ZUTD pravico do uveljavitve preostalega, še neizkoriščenega dela denarnega nadomestila, če pravice ni v celoti izkoristil zaradi vključitve v delo, ki je po določbah zakona razlog za prenehanje pravice, razen če ima pogoje za priznanje nove pravice, oziroma če njegova ponovna brezposelnost ni nastala iz razloga, zaradi katerega se pravica odkloni. ZUTD v 3. odst. 70. člena daje zavarovancu katerega neizkoriščeni del denarnega nadomestila bi bil daljši od trajanja novega nadomestila, možnost izbire, da namesto nove pravice uveljavi preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila. Vendar mora biti odločitev o izbiri preostalega, neizkoriščenega dela nadomestila, pisna. Preklic je možen le do izdaje odločbe organa prve stopnje.