Pritožnik zahtev iz navedene določbe ni izpolnil niti z dopolnjeno vlogo, zaradi česar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da vloga ni dopolnjena tako, da bi jo bilo mogoče obravnavati, saj še vedno ne vsebuje enovitega opisa kaznivega dejanja, o katerem bi sodišče lahko odločilo.
V sodni praksi je bilo že poudarjeno, da gre pri izredni denarni socialni pomoči za subsidiarno upravičenje, ki ga zagotavlja država iz javnih sredstev šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi, vključno z morebitnim zmanjšanjem premoženja. Izredna denarna socialna pomoč je namenjena reševanju materialne ogroženosti, ki je pravni standard in se ugotavlja glede na okoliščine vsakokratnega primera. Odločanje o pravici je diskrecijsko. Pristojni center za socialno delo v skladu s 6. členom ZUP o pravici odloča v mejah pooblastila in v skladu z namenom za katerega je pooblastilo dano.
ZKP člen 18, 149, 149a, 219. KZ-1 člen 186, 186/1. ZNPPol člen 6.
neupravičen promet s prepovedanimi drogami - nedovoljeni dokazi - tajno opazovanje - naloge policije - hišna preiskava - biološke sledi
Sodišče prve stopnje je na podlagi odgovora policije utemeljeno zaključilo, da je bil bris ustne sluznice obtožencu odvzet resda na dan, ko se je pri njem opravljala hišna preiskava, vendar pa odvzem biološkega materiala ni bil nezakonit. Policija je namreč v odgovoru navedla, da je bil razlog za kriminalistično-tehnično obdelavo obtoženca zaseg prepovedane droge iz aprila 2017, kar pomeni, da se je bris ustne sluznice obtožencu odvzel zaradi tega, ker je bila C. C. tako dne 7. 4. 2017, kot tudi dne 21. 4. 2017 zasežena droga, za katero se je kasneje na podlagi ustreznih analiz izkazalo, da gre za heroin.
Sama okoliščina, da je sodišče prve stopnje hišno preiskavo prepoznalo kot nezakonito (priči, ki sta bili navzoči pri izvedbi hišne preiskave, nista bili navzoči tudi v majhni vrtni uti, kjer se je hišna preiskava opravljala in v njej gibanje obeh policistov in obeh prič ni bilo mogoče), pa nima nikakršnega vpliva na zakonitost postopka odvzema biološkega primerjalnega materiala od obtoženca. Obstajali so namreč razlogi za sum, da je obtoženec storilec kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami, zaradi česar je bila dana tudi podlaga za odvzem teh vzorcev na podlagi drugega odstavka 149. člena ZKP. V posledici pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da biološki vzorec ni bil pridobljen nezakonito, tudi ni nikakršne podlage, da bi sodišče prve stopnje kot nezakonito izločilo poročilo o preiskavi z mnenjem NFL z dne 8. 11. 2017.
Eno od temeljnih pravil zakonske ureditve stroškov kazenskega postopka je, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje. Kdaj so stroški zakrivljeni, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja od primera do primera. Na splošno pa velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov.
Pritožnik utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, predvsem pa še njeno obrazložitev. Sodišče prve stopnje je v 1. točki obrazložitve zapisalo le, da je pritožniku sodno pisanje vročilo po vročevalcu, ker ga ni moglo vročiti po pošti priporočeno, v točki 2 je prepisalo določbo prvega odstavka 94. člena ZKP, v točki 3 pa, da je zahtevek sodnega vročevalca utemeljen. Prav ima zato pritožba, da sodišče ni ugotavljalo, ali je vročitev sodnega pisanja priča povzročila po svoji krivdi. Kljub temu, da je sodno pisanje sodišču bilo vrnjeno 4. 9. 2017, je že naslednji dan za vročitev angažiralo sodnega vročevalca. Izpostaviti je tudi potrebno, da je sodno pisanje sodišče oškodovancu poslalo v času sodnih počitnic in tudi sicer v času dopustov. Sodišče prve stopnje bi zato lahko glede na navedene okoliščine in glede na to, da je bilo do časa oprave glavne obravnave še več kot en mesec, sodno pisanje ponovno poslalo po pošti in ga poskušalo pritožniku vročiti. Ko se je priča udeležila glavne obravnave, pa bi sodišče od priče moralo zahtevati pojasnila, zakaj pošiljke ni dvignil, saj bi le na tak način lahko ugotovilo, ali je pritožnik res po svoji krivdi povzročil stroške vročanja. Pritožnik zatrjuje v pritožbi, da se je v času ko pošiljke ni dvignil, nahajal v D., BiH, ki je njegov rojstni kraj. Tam se nahaja vsako leto po mesec dni, kar je storil tudi v prejšnjem letu 2017. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča obisk rojstnega kraja in posledično odsotnost ter nedvig konkretne sodne pošiljke ne more pomeniti krivdnega ravnanja pritožnika pri nastanku predmetnih stroškov.
umik tožbe - pritožbene novote - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov - povrnitev pravdnih stroškov v primeru umika tožbenega zahtevka
V skladu s 158. členom ZPP je dolžan v primeru umika tožbe tožnik nasprotni stranki povrniti pravdne stroške. Vendar pa predvideva omenjena določba tudi izjemo od tega osnovnega primera, in sicer če je umik tožbe takojšnja posledica toženčeve izpolnitve zahtevka.
ZFPPIPP člen 400, 400/8, 400/8-1, 400/8-2. ZFPPIPP-G člen 34, 34/5.
osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - določitev preizkusnega obdobja - mnenje upravitelja - novela ZFPPIPP-G - ugovor proti odpustu obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - skrajšanje preizkusnega obdobja - pogoji za skrajšanje preizkusnega obdobja - namen odpusta obveznosti - namen postopka osebnega stečaja - poplačilo upnikov
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno upoštevalo stališče višjega sodišča (Cst 595/2016, Cst 662/2016), da osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP (razen v izjemnih primerih) ni namenjen skrajšanju preizkusnega obdobja za čas od dveh let dalje, temveč le za čas od šestih mesecev do dveh let (če so izpolnjeni v 1. in 2. točki osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP določeni pogoji). Glede na to, da sta do vložitve upraviteljevega ugovora že pretekli dve leti (in pol) preizkusne dobe, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za skrajšanje preizkusnega obdobja po osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP v zvezi s petim odstavkom 34. člena ZFPPIPP-G.
izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - pravica do izjave - sklep o izločitvi sodnika - načelo kontradiktornosti - seznanitev z listinami in dokazi
Obdolžencu je zagotovljena pravica do izjave (22. člen URS), če predsednik sodišča, ki odloča o zadevi za izločitev sodnika pred svojo odločitvijo seznani obdolženca z izjavo sodnika, ki jo poda v skladu s tretjim odstavkom 42. člena ZKP.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 53.
sprejem na zdravljenje na psihiatrični oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - duševna motnja - načelo sorazmernosti - pravica do prostovoljnega zdravljenja - ustavne pravice
Nasprotna udeleženka zaradi ugotovljene duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, ogroža svoje zdravje in življenje drugih ali si povzroča hudo premoženjsko škodo.
Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in nasprotovanje zdravljenju, ki je nujno potrebno za zaščito koristi nasprotne udeleženke in ki se lahko izvaja le pod nadzorom, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotne udeleženke. Drži, da gre za skrajni ukrep, ki posega v pravice zdravljene osebe do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja, vendar tudi te, ustavno zagotovljene pravice, niso neomejene.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZDD-1 člen 7, 31, 31/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - detektiv - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - snemanje
Vsak sum še ne pomeni seznanitve s kršitvami. Vrhovno sodišče RS je v svoji praksi že zavzelo stališče, da ugotovitev razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja seznanitev z dejansko podlago oziroma dejstvi, ki omogočajo subsumpcijo dejstev kot pravno normo - v tem primeru opredelitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem se dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago odpovednega razloga, nanašajo na vse bistvene okoliščine, ki, če so podane, omogočajo sklep o obstoju odpovednega razloga.
Delodajalec ima skladno s sodno prakso pravico zaščititi svoj premoženjski interes z nadzorom, ki lahko vključuje zbiranje podatkov od drugih oseb, neposredno zaznavo in vizualno beleženje, ne da bi opisana ravnanja predstavljala poseg v delavčevo pravico do zasebnosti. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je bila uporaba tehničnih sredstev v obravnavanem primeru nujno potrebna za zavarovanje dokazov, in da so dokazi v skladu z ZDD-1.
Res je sicer naloga cestninskega nadzornika oziroma vodje cestninskih nadzornikov, da delavca opozori, vendar če ta tega ne stori, to ne pomeni, da delavec ne krši navodil delodajalca, oziroma krši ZDR-1.
Kršitve, ki jih je tožnik storil, in sicer ravnanje, ki ni ustrezalo navodilom glede javljanja ustavljenih vozil, pomenijo hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, prav tako tudi v povezavi z dejstvom, da je detektiv ugotovil, da je tožnik pustil voznikom, ki niso imeli cestninske vinjete, da so odpeljali, ne da bi kupili vinjeto in ne da bi vinjeto prilepili na vetrobransko steklo.
stroški cenitve - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - predlog za preklic dražbe - predlog dolžnika za odlog izvršbe - oprostitev položitve kupnine - višina nagrade izvedenca - ločeno obravnavanje zahtevkov - res iudicata - zahteva za izločitev sodnika - izločitveni razlog - pristranskost sodišča - neenakopravno obravnavanje - mnenje sodnega cenilca o novi vrednosti nepremičnine - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - upnik kot kupec nepremičnine - prodaja nepremičnine z neposredno pogodbo - očitno prenizka vrednost - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - nevednost stranke - obrazloženost odločitve - pogoji za odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - trditveno in dokazno breme - pavšalne navedbe - varstvo dolžnika v izvršilnem postopku - potrebni izvršilni stroški
Zaradi že sprejete pravnomočne odločitve o odmeri stroškov cenilki o zahtevnosti cenitve v fazi naložitve stroškov postopka v plačilo dolžniku ni več mogoče razpravljati.
Tako vložitev predloga za odlog izvršbe kot vložitev predloga za preklic dražbenega naroka ne vplivata na potek izvršilnega postopka.
Sklicevanje na podobnost z zadevo Vaskrsić proti Sloveniji ni utemeljeno iz več razlogov.
Za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine na prodajnem naroku ne zadošča kakršenkoli dokazni predlog, temveč se zahteva predložitev mnenja sodnega cenilca.
Odlog izvršbe predstavlja izjemo od običajnega poteka in namena izvršilnega postopka. Za takšno izjemo morajo obstajati posebej tehtni razlogi.
spor majhne vrednosti - materialna podlaga - uporaba materialnega prava po uradni dolžnosti - pravna podlaga tožbenega zahtevka - upravljanje večstanovanjske zgradbe - veljavna sklenitev pogodbe - pogodba o opravljanju upravniških storitev - povračilni tožbeni zahtevek
Ker mora sodišče utemeljenost zahtevka preveriti na vseh, v poštev prihajajočih materialnih podlagah, pritožba neupravičeno graja, da se tožeča stranka na verzijo oz. zakonsko subrogacijo ni sklicevala oz. da povračilnega zahtevka ni utemeljevala.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - dokazni standard verjetnosti - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje
Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da izrek ukrepov predstavlja začasno ureditev razmerij v družini z namenom odvrnitve nadaljnje škode zaradi izvršenega ali grozečega nasilja. Zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane dobrine, nujnosti hitrega postopka, in dejstva, da so izrečeni ukrepi začasni, zadostuje, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, verjetno izkazana.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 377.
pritožbeni interes po vložitvi pritožbe odpade - procesna predpostavka za pritožbo - izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje pravdne stranke zaradi zaključka stečajnega postopka - neobstoj pravnega naslednika - možnost izboljšanja pravnega položaja - nedovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Ker je tožena stranka prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka na pasivni strani nima pravnega naslednika. Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe. Pritožbeni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, kot tudi ob odločanju o pritožbi. Ker je tožena stranka prenehala obstajati, tožeča stranka zase bolj ugodnega pravnega položaja v tem sporu ne more doseči. S tem je tožeča stranka izgubila pravni interes za pritožbo, njena pritožba pa je postala nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).
Uredba o oskrbi s pitno vodo člen 2.. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 1, 2, 16, 19. ZPP člen 458/1.
oskrba s pitno vodo - gospodarska javna služba - spor majhne vrednosti - neizvedba dokazov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - plačilo nadomestila za uporabo vodovodnega omrežja
Kriterij za obveznost občana, da plača dajatve javnim službam, je namreč lahko le, ali so bile storitve javnih služb tudi izvedene, ne pa ali je bila občina dolžna storitve izvajati.
sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks
Izdaja plačilnega naloga, zoper katerega je tožnica vložila ugovor in ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo, je posledica dejstva, da je o tem, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev, že pravnomočno odločeno.
DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00016337
ZPIZ-2 člen 199, 199/1, 199/4, 200, 200/3, 200/5, 200/11, 201a, 201a/1, 413, 413/1.. ZPIZ člen 208.. ZDR-1 člen 200, 200/4.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2009) člen 21.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - prispevki - delovni čas - poklicno zavarovanje - sodno varstvo - zavarovalna doba s povečanjem - obračun in plačilo prispevkov - voznik avtobusa
ZPIZ-2 določa pogoje za vključitev v poklicno zavarovanje. Prvi odstavek 201.a člena ZPIZ-2 predvideva, da bo minister, pristojen za delo, imenoval komisijo, pristojno za ugotavljanje, ali pri zavezancu obstajajo delovna mesta iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena ZPIZ-2, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, ki pa še ni bila imenovana, prav tako Vlada Republike Slovenije v soglasju s socialnimi partnerji še ni določila meril in kriterijev iz četrtega odstavka 199. člena ZPIZ-2 oziroma izdala uredbe, s katero bi se določila merila in kriteriji za ugotavljanje delovnih mest iz prvega odstavka 199. člena tega zakona ter način in financiranje dela komisije iz 201. in 201.a člena tega zakona. Zato je treba pri ugotavljanju delovnih mest, glede katerih obstaja obveznost vključitve v poklicno zavarovanje, upoštevati stanje pred uveljavitvijo ZPIZ-1, glede na določbo prvega odstavka 413. člena ZPIZ-2, ki določa, da so delovna mesta, za katera so zavezanci ob uveljavitvi tega zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem.
Voznikom avtobusov se ob določenih pogojih šteje zavarovalna doba s povečanjem, če prebijejo na takšnih delih najmanj 80 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu.
Delo voznika avtobusa ni samo vožnja, temveč tudi s tem povezana opravila (npr. priprava avtobusa, skrb za tehnično brezhibnost). Zato je treba v delovni čas, ki se upošteva pri priznanju pravice do poklicne pokojnine, šteti tudi pripravo, pospravo in postanke. Vsa ta opravila so namreč s samim delom voznika avtobusa tako močno povezana, da ni mogoče reči, da ne spadajo v delo voznika. Časa bolniške odsotnosti oziroma druge odsotnosti: letni dopust, bolniški stalež, udeležba na krvodajalski akciji ni dopustno odšteti od dejanskega delovnega časa, ki ga tožnik prebije na delu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK00016317
ZGD-1 člen 263, 263/1, 515, 515/6. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
odškodninska tožba zoper poslovodjo družbe - trditveno in dokazno breme stranke - razpravno načelo - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - obveznost rezultata - obveznost prizadevanja - nedopustna pritožbena novota
Kot velja za vsak pravdni postopek, velja tudi za odškodninsko tožbo zoper poslovodjo, da je dolžna vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, oziroma s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotne stranke (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Tožeča stranka, ki je zatrjevala, da toženec pri opravljanju svojih nalog ni ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika v dobro družbe, bi morala navesti, katero je bilo njegovo škodno ravnanje, opredeliti škodo in vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastalo škodo. Poslovodja, toženec, pa bi moral za očitana škodna ravnanja zatrjevati in dokazati, da je v zvezi z njimi pošteno in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti.
Ker ima upnik na podlagi zakona samega svojo denarno terjatev zavarovano s pridržno pravico, bi njegov zahtevek, če bi ga hotel zavarovati z začasno odredbo, lahko glasil le, da se ta njegova pravica ugotovi. Vendar pa bi v takšnem primeru moral tožnik kot posebno procesno predpostavko za dopustnost ugotovitvene tožbe izkazati, da ima za vložitev takšne tožbe pravni interes.