• Najdi
  • <<
  • <
  • 24
  • od 33
  • >
  • >>
  • 461.
    VSM Sodba I Cp 639/2018
    9.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00016343
    OZ člen 179. ZPP člen 14.
    kršitev osebnostnih pravic v tisku - javna oseba - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo
    Odmera denarne odškodnine zaradi kršitve osebnostnih pravic, storjenih s tiskom, zoper javno osebo (župan).

    Vezanost pravdnega sodišča se nanaša ne elemente (predpostavke) obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Natančneje, pravdno sodišče je vezano na tista ugotovljena dejstva v kazenskem postopku, od katerih je odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost.
  • 462.
    VSL Sklep I Cpg 691/2018
    9.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00015766
    Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 47, 47/2, 48, 48/2, 49, 49/1.
    nagrada izvedenca - plačilo prispevkov - davek na dodano vrednost (DDV) - akontacija dohodnine - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - povečanje nagrade - materialni stroški izvedenca
    Izvedenka je delo opravila kot samostojna podjetnica. V takem primeru pa ji sodišče ne sme obračunati prispevkov, saj si jih izvedenka plačuje sama v okviru svoje dejavnosti. Prav tako je po prepričanju višjega sodišča materialnopravno zmotna odločitev sodišča prve stopnje o akontaciji dohodnine. Tudi akontacijo dohodnine si namreč samostojni podjetniki plačujejo sami na podlagi davčnega obračuna, ki je odvisen od davčne osnove tekočega leta, ki jo ugotovi sam zavezanec.
  • 463.
    VDSS Sklep Psp 218/2018
    9.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00017994
    ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/1, 363.
    zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
    Zoper sodno odločbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena.
  • 464.
    VDSS Sodba Psp 331/2018
    9.10.2018
    INVALIDI
    VDS00018022
    ZPIZ-2 člen 403, 403/2, 403/3.
    invalidnina - telesna okvara
    Za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, po ZPIZ-1 bi moral biti postopek za uveljavitev pravice začet najpozneje do 31. 12. 2012. V primerih, ko je bil postopek začet po 1. 1. 2013 se namreč uporabljajo določbe ZPIZ-2. Za pravilno rešitev predmetnega spora je ključno že, da je tožnik vlogo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro vložil v času veljave ZPIZ-2, da je njegova telesna okvara nastala kot posledica bolezni in ne zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zaradi česar na podlagi drugega odstavka 403. člena ZPIZ-2 nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.
  • 465.
    VSM Sklep V Kp 10625/2018
    9.10.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00015799
    Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZKP člen 18, 18/2.
    izločitev dokazov
    Izločitev dokazov v zadevi Benedik proti Sloveniji.
  • 466.
    VDSS Sodba Psp 317/2018
    9.10.2018
    SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00018018
    ZUTD člen 70, 70/2, 70/3.
    denarno nadomestilo - brezposelnost
    Zavarovanec ima po 2. odst. 70. člena ZUTD pravico do uveljavitve preostalega, še neizkoriščenega dela denarnega nadomestila, če pravice ni v celoti izkoristil zaradi vključitve v delo, ki je po določbah zakona razlog za prenehanje pravice, razen če ima pogoje za priznanje nove pravice, oziroma če njegova ponovna brezposelnost ni nastala iz razloga, zaradi katerega se pravica odkloni. ZUTD v 3. odst. 70. člena daje zavarovancu katerega neizkoriščeni del denarnega nadomestila bi bil daljši od trajanja novega nadomestila, možnost izbire, da namesto nove pravice uveljavi preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila. Vendar mora biti odločitev o izbiri preostalega, neizkoriščenega dela nadomestila, pisna. Preklic je možen le do izdaje odločbe organa prve stopnje.
  • 467.
    VSK Sklep I Cp 493/2018
    9.10.2018
    DEDNO PRAVO
    VSK00015683
    ZPVAS člen 8, 8/2.. ZAgrS člen 52.
    dedovanje premoženja agrarne skupnosti - član agrarne skupnosti - izračun nujnega deleža - pravna praznina - analogija - uporaba zakona
    ZPVAS določb o izračunu vrednosti nujnega deleža ne vsebuje. Vendar pa drugi odstavek 8. člena tega zakona določa, da se v primerih, ko gre dedovanje po ZPVAS vrnjenih premoženjskih pravic, to izvede na podlagi določb ZD, ki obravnavano vprašanje ureja. Zato je zaključek prvostopenjskega sodišča, da gre glede tega vprašanja za zakonsko praznino, ki jo je treba zapolniti z analogno uporabo določb ZAgrS, napačen.
  • 468.
    VSL Sklep VII Kp 27887/2016
    9.10.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00022963
    ZKP člen 61, 61/1, 129, 129/1, 357, 357-1, 358, 358-3. KZ-1 člen 194, 194/1.
    neplačevanje preživnine - oprostilna sodba - zavrnilna sodba - umik obtožnega predloga - upravičeni tožilec - oškodovanec kot tožilec
    Obravnavani kazenski postopek je bil uveden na podlagi obtožnega predloga državnega tožilca, ki ga je na naroku za glavno obravnavo umaknil, pregon pa je nadaljeval oškodovanec kot tožilec. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdolženko hkrati oprostilo obtožbe oškodovanca kot tožilca (I. točka izreka) in zavrnilo obtožbo državnega tožilca (II. točka izreka). Takšna odločitev ni pravilna, saj je po tožilčevem umiku obtožnega akta oškodovanec nadaljeval kazenski pregon, zato sodišče ne bi smelo izdati zavrnilne sodbe (prvi odstavek 61. člena ZKP), saj slednjo izda le, če oškodovanec izjavi, da ne bo nadaljeval kazenskega pregona.

    Do umika obtožnega akta, ki je po 1. točki 357. člena ZKP razlog za izdajo zavrnilne sodbe, je bil upravičeni tožilec državni tožilec in ne oškodovanec. Slednji je prevzel pregon in s tem postal stranka šele po umiku, zato se ne more pritožiti zoper zavrnilno sodbo, ki je bila (nepravilno) izdana kot posledica tožilčevega umika obtožnega predloga, kar pomeni, da bi zavrnilno sodbo, ki je bila izdana na podlagi umika obtožnega akta lahko s pritožbo izpodbijal le državni tožilec, česar ni storil. Ker lahko pritožbeno sodišče pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe presoja zgolj na podlagi pritožbe, ki jo je vložila upravičena oseba, je lahko v nadaljevanju odločalo le o pritožbi zoper I. in III. točko izreka izpodbijane sodbe, zavrnilni del v II. točki izreka pa je postal pravnomočen (prvi odstavek 129. člena ZKP).
  • 469.
    VSL Sklep II Cp 1980/2018
    8.10.2018
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00017281
    ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 53.
    sprejem na zdravljenje na psihiatrični oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - duševna motnja - načelo sorazmernosti - pravica do prostovoljnega zdravljenja - ustavne pravice
    Nasprotna udeleženka zaradi ugotovljene duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, ogroža svoje zdravje in življenje drugih ali si povzroča hudo premoženjsko škodo.

    Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in nasprotovanje zdravljenju, ki je nujno potrebno za zaščito koristi nasprotne udeleženke in ki se lahko izvaja le pod nadzorom, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotne udeleženke. Drži, da gre za skrajni ukrep, ki posega v pravice zdravljene osebe do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja, vendar tudi te, ustavno zagotovljene pravice, niso neomejene.
  • 470.
    VSL Sklep I Cp 1466/2018
    8.10.2018
    SODNE TAKSE
    VSL00019308
    ZST-1 člen 34a, 34a/4.
    sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks
    Izdaja plačilnega naloga, zoper katerega je tožnica vložila ugovor in ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo, je posledica dejstva, da je o tem, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev, že pravnomočno odločeno.
  • 471.
    VDSS Sklep Pdp 579/2018
    8.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00016336
    ZPP člen 154, 154/3.
    odločitev o pravdnih stroških - zavrnitev sorazmerno majhnega dela zahtevka
    Tožniki so uspeli s pretežnim delom svojega zahtevka, tako po temelju kot po višini. Zato so upravičeni do celotnih stroškov postopka.
  • 472.
    VDSS Sodba Pdp 347/2018
    8.10.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00018148
    ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZDD-1 člen 7, 31, 31/1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - detektiv - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - snemanje
    Vsak sum še ne pomeni seznanitve s kršitvami. Vrhovno sodišče RS je v svoji praksi že zavzelo stališče, da ugotovitev razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja seznanitev z dejansko podlago oziroma dejstvi, ki omogočajo subsumpcijo dejstev kot pravno normo - v tem primeru opredelitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem se dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago odpovednega razloga, nanašajo na vse bistvene okoliščine, ki, če so podane, omogočajo sklep o obstoju odpovednega razloga.

    Delodajalec ima skladno s sodno prakso pravico zaščititi svoj premoženjski interes z nadzorom, ki lahko vključuje zbiranje podatkov od drugih oseb, neposredno zaznavo in vizualno beleženje, ne da bi opisana ravnanja predstavljala poseg v delavčevo pravico do zasebnosti. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je bila uporaba tehničnih sredstev v obravnavanem primeru nujno potrebna za zavarovanje dokazov, in da so dokazi v skladu z ZDD-1.

    Res je sicer naloga cestninskega nadzornika oziroma vodje cestninskih nadzornikov, da delavca opozori, vendar če ta tega ne stori, to ne pomeni, da delavec ne krši navodil delodajalca, oziroma krši ZDR-1.

    Kršitve, ki jih je tožnik storil, in sicer ravnanje, ki ni ustrezalo navodilom glede javljanja ustavljenih vozil, pomenijo hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, prav tako tudi v povezavi z dejstvom, da je detektiv ugotovil, da je tožnik pustil voznikom, ki niso imeli cestninske vinjete, da so odpeljali, ne da bi kupili vinjeto in ne da bi vinjeto prilepili na vetrobransko steklo.
  • 473.
    VSK Sodba I Cpg 118/2018
    8.10.2018
    GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
    VSK00015830
    Uredba o oskrbi s pitno vodo člen 2.. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 1, 2, 16, 19. ZPP člen 458/1.
    oskrba s pitno vodo - gospodarska javna služba - spor majhne vrednosti - neizvedba dokazov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - plačilo nadomestila za uporabo vodovodnega omrežja
    Kriterij za obveznost občana, da plača dajatve javnim službam, je namreč lahko le, ali so bile storitve javnih služb tudi izvedene, ne pa ali je bila občina dolžna storitve izvajati.
  • 474.
    VDSS Sodba Pdp 579/2018
    8.10.2018
    DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00016337
    ZPIZ-2 člen 199, 199/1, 199/4, 200, 200/3, 200/5, 200/11, 201a, 201a/1, 413, 413/1.. ZPIZ člen 208.. ZDR-1 člen 200, 200/4.. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije (2009) člen 21.
    obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - prispevki - delovni čas - poklicno zavarovanje - sodno varstvo - zavarovalna doba s povečanjem - obračun in plačilo prispevkov - voznik avtobusa
    ZPIZ-2 določa pogoje za vključitev v poklicno zavarovanje. Prvi odstavek 201.a člena ZPIZ-2 predvideva, da bo minister, pristojen za delo, imenoval komisijo, pristojno za ugotavljanje, ali pri zavezancu obstajajo delovna mesta iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena ZPIZ-2, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, ki pa še ni bila imenovana, prav tako Vlada Republike Slovenije v soglasju s socialnimi partnerji še ni določila meril in kriterijev iz četrtega odstavka 199. člena ZPIZ-2 oziroma izdala uredbe, s katero bi se določila merila in kriteriji za ugotavljanje delovnih mest iz prvega odstavka 199. člena tega zakona ter način in financiranje dela komisije iz 201. in 201.a člena tega zakona. Zato je treba pri ugotavljanju delovnih mest, glede katerih obstaja obveznost vključitve v poklicno zavarovanje, upoštevati stanje pred uveljavitvijo ZPIZ-1, glede na določbo prvega odstavka 413. člena ZPIZ-2, ki določa, da so delovna mesta, za katera so zavezanci ob uveljavitvi tega zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem.

    Voznikom avtobusov se ob določenih pogojih šteje zavarovalna doba s povečanjem, če prebijejo na takšnih delih najmanj 80 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu.

    Delo voznika avtobusa ni samo vožnja, temveč tudi s tem povezana opravila (npr. priprava avtobusa, skrb za tehnično brezhibnost). Zato je treba v delovni čas, ki se upošteva pri priznanju pravice do poklicne pokojnine, šteti tudi pripravo, pospravo in postanke. Vsa ta opravila so namreč s samim delom voznika avtobusa tako močno povezana, da ni mogoče reči, da ne spadajo v delo voznika. Časa bolniške odsotnosti oziroma druge odsotnosti: letni dopust, bolniški stalež, udeležba na krvodajalski akciji ni dopustno odšteti od dejanskega delovnega časa, ki ga tožnik prebije na delu.
  • 475.
    VSL Sklep IV Cp 1972/2018
    8.10.2018
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00015625
    ZPND člen 3, 3/1, 3/3, 19.
    preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - dokazni standard verjetnosti - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje
    Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da izrek ukrepov predstavlja začasno ureditev razmerij v družini z namenom odvrnitve nadaljnje škode zaradi izvršenega ali grozečega nasilja. Zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane dobrine, nujnosti hitrega postopka, in dejstva, da so izrečeni ukrepi začasni, zadostuje, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, verjetno izkazana.
  • 476.
    VSL Sklep I Ip 2018/2018
    8.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00015981
    ZIZ člen 15, 38, 38/5, 71, 71/1, 71/2, 178, 178/4, 183, 183/4, 189, 189/6, 191, 191/2, 197, 197/1, 197/1-2. ZPP člen 12, 70, 70-6, 74, 74/1, 74/2, 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-2, 360, 360/1.
    stroški cenitve - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - predlog za preklic dražbe - predlog dolžnika za odlog izvršbe - oprostitev položitve kupnine - višina nagrade izvedenca - ločeno obravnavanje zahtevkov - res iudicata - zahteva za izločitev sodnika - izločitveni razlog - pristranskost sodišča - neenakopravno obravnavanje - mnenje sodnega cenilca o novi vrednosti nepremičnine - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - upnik kot kupec nepremičnine - prodaja nepremičnine z neposredno pogodbo - očitno prenizka vrednost - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - nevednost stranke - obrazloženost odločitve - pogoji za odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - trditveno in dokazno breme - pavšalne navedbe - varstvo dolžnika v izvršilnem postopku - potrebni izvršilni stroški
    Zaradi že sprejete pravnomočne odločitve o odmeri stroškov cenilki o zahtevnosti cenitve v fazi naložitve stroškov postopka v plačilo dolžniku ni več mogoče razpravljati.

    Tako vložitev predloga za odlog izvršbe kot vložitev predloga za preklic dražbenega naroka ne vplivata na potek izvršilnega postopka.

    Sklicevanje na podobnost z zadevo Vaskrsić proti Sloveniji ni utemeljeno iz več razlogov.

    Za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine na prodajnem naroku ne zadošča kakršenkoli dokazni predlog, temveč se zahteva predložitev mnenja sodnega cenilca.

    Odlog izvršbe predstavlja izjemo od običajnega poteka in namena izvršilnega postopka. Za takšno izjemo morajo obstajati posebej tehtni razlogi.
  • 477.
    VSL Sodba II Cp 779/2018
    8.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00017636
    ZPP člen 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti - materialna podlaga - uporaba materialnega prava po uradni dolžnosti - pravna podlaga tožbenega zahtevka - upravljanje večstanovanjske zgradbe - veljavna sklenitev pogodbe - pogodba o opravljanju upravniških storitev - povračilni tožbeni zahtevek
    Ker mora sodišče utemeljenost zahtevka preveriti na vseh, v poštev prihajajočih materialnih podlagah, pritožba neupravičeno graja, da se tožeča stranka na verzijo oz. zakonsko subrogacijo ni sklicevala oz. da povračilnega zahtevka ni utemeljevala.
  • 478.
    VSL Sklep I Cpg 746/2017
    8.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00015948
    ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 377.
    pritožbeni interes po vložitvi pritožbe odpade - procesna predpostavka za pritožbo - izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje pravdne stranke zaradi zaključka stečajnega postopka - neobstoj pravnega naslednika - možnost izboljšanja pravnega položaja - nedovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
    Ker je tožena stranka prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka na pasivni strani nima pravnega naslednika. Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe. Pritožbeni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, kot tudi ob odločanju o pritožbi. Ker je tožena stranka prenehala obstajati, tožeča stranka zase bolj ugodnega pravnega položaja v tem sporu ne more doseči. S tem je tožeča stranka izgubila pravni interes za pritožbo, njena pritožba pa je postala nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).
  • 479.
    VSK Sklep II Cpg 164/2018
    5.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK00016315
    ZPP člen 181. SPZ člen 166, 167. OZ člen 264. ZIZ člen 272, 272/1.
    pridržna pravica - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - ugotovitvena tožba - pravni interes - pravni interes za ugotovitveno tožbo - verjetnost obstoja terjatve
    Ker ima upnik na podlagi zakona samega svojo denarno terjatev zavarovano s pridržno pravico, bi njegov zahtevek, če bi ga hotel zavarovati z začasno odredbo, lahko glasil le, da se ta njegova pravica ugotovi. Vendar pa bi v takšnem primeru moral tožnik kot posebno procesno predpostavko za dopustnost ugotovitvene tožbe izkazati, da ima za vložitev takšne tožbe pravni interes.
  • 480.
    VSK Sodba II Cpg 156/2018
    5.10.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSK00016317
    ZGD-1 člen 263, 263/1, 515, 515/6. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
    odškodninska tožba zoper poslovodjo družbe - trditveno in dokazno breme stranke - razpravno načelo - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - obveznost rezultata - obveznost prizadevanja - nedopustna pritožbena novota
    Kot velja za vsak pravdni postopek, velja tudi za odškodninsko tožbo zoper poslovodjo, da je dolžna vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, oziroma s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotne stranke (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Tožeča stranka, ki je zatrjevala, da toženec pri opravljanju svojih nalog ni ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika v dobro družbe, bi morala navesti, katero je bilo njegovo škodno ravnanje, opredeliti škodo in vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastalo škodo. Poslovodja, toženec, pa bi moral za očitana škodna ravnanja zatrjevati in dokazati, da je v zvezi z njimi pošteno in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti.
  • <<
  • <
  • 24
  • od 33
  • >
  • >>