ZPIZ-2 člen 19, 19/1, 86, 86/1, 86/2, 86/3, 122, 122/1.
nadomestilo za invalidnost - brezposelna oseba - III. kategorija invalidnosti
Delno nadomestilo se invalidu III. kategorije, ko gre za zavarovanca, ki kot brezposelna oseba prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka, zlasti če gre za več delnih izpolnitev zahtevka, tako kot v obravnavanem primeru, ko je bil del plačan 5. 12. 2017, del pa 5. 3. 2018. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma delnih izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo delno umaknil 31. 5. 2018, kar je pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.
Sodišče ne more posegati v avtonomne odločitve delodajalca glede sistemizacije, tako je imela tožena stranka pravico, da na novo sistemizira delovna mesta oziroma nekatera ukine glede na potrebe dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Sodišče prve stopnje je v zvezi s tožnici očitanimi kršitvami v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (to je glede žaljivega in nespoštljivega obnašanja do ravnatelja tožene stranke in sodelavca ter glede vplivanja na varovanko, da je ta po tožničinih navodilih lastnoročno napisala pisno izjavo, ki ne ustrezna dejanskemu stanju) ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva ter sprejelo pravilen materialnopravni zaključek, da te kršitve predstavljajo utemeljen odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Tožena stranka je vložila 19. 6. 2018 pripravljalno vlogo, v kateri je natančno pojasnila, kako je izpolnila tožbeni zahtevek. Tožnik je 6. 7. 2018 po preučitvi pripravljalne vloge podal umik tožbe, torej po oceni pritožbenega sodišča pravočasno v smislu določil 158. člena ZPP. Pritožbeno sodišče izrecno poudarja, da iz predložene plačilne liste za mesec november 2017 izhajajo štiri postavke, tako da tožnik takrat nedvomno ni mogel vedeti, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo pravno podlago (prvi odstavek 154. člena ZPP), ki določa, da stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Tožeča stranka, ki umakne tožbo, pa mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (prvi odstavek 158. člena ZPP).
V skladu s 3. odst. 154. člena ZPP sodišče lahko odloči, da mora ena stranka povrniti drugi stranki vse stroške, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom zahtevka, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. Pri slednji možnosti morata biti izpolnjena oba, kumulativno predpisana pogoja. Torej neuspeh s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka in ne nastanek posebnih stroškov v zvezi z zavrnilnim delom.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Za dodelitev izredne denarne socialne pomoči kot izredne oblike socialnovarstvenega prejemka mora biti izpolnjeno dejansko stanje vsaj enega od alternativno predpisanih pogojev. Gre za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi. Torej tudi z morebitnim zmanjšanjem premoženja zaradi zagotovitve lastnega preživljanja. Materialna ogroženost je pravni standard, ki v zakonu ni posebej definiran, temveč se ugotavlja glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Odločanje o izredni denarni socialni pomoči je diskrecijsko, torej organ odloča v skladu z drugim odstavkom 6. ZUP v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano.
nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - vrnitev zadeve v novo sojenje
Dejansko stanje obravnavane zadeve ni bilo razjasnjeno do te mere, da bi odpadli pomisleki o pravilnosti zaključkov prvostopnega sodišča. Navedeno pa vsekakor terja ponovitev dokaznega postopka z izvedbo vseh razpoložljivih dokazov in njihovo bolj skrbno, temeljito in poglobljeno oceno od te, ki jo ima izpodbijana sodba.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - poslovna odločitev
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je v pristojnosti poslovodstva - uprave gospodarskega subjekta organizirati delovni proces in spreminjati organizacijo dela, pri tem pa tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovne odločitve, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati.
V obravnavani zadevi je podan organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je tožnica opravljala na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V skladu z navedeno določbo je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca, med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov. Sprememba organizacije, ki se izrazi v ukinitvi delovnega mesta ter razporeditvi dela, ki se je opravljala na tem delovnem mestu na druge delavce, je organizacijski razlog v smislu navedene določbe. Sprememba organizacije dela ni navidezna in ni prikrivala nekih drugih razlogov, kot to trdi tožnica. Tožena stranka je dejansko ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica in je naloge prerazporedila med druge delavce.
Tožnik je sicer izpolnil pogoje za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine že v letu 2015, ker je tedaj dopolnil zahtevano znižano starost iz 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2, določeno za leto 2015. Pogoj pokojninske dobe 40 let pa je dopolnil z upoštevanjem dodane dobe, zaradi česar glede na izrecno določbo osmega odstavka 202. člena ZPIZ-2B, ni mogoče upoštevati ugodnejšega vrednotenja že od 18. 11. 2015 dalje. Tožnik je 40 let pokojninske dobe brez dokupa dopolnil šele 30. 4. 2016, zaradi česar je do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe glede na osmi odstavek 202. člena ZPIZ-2 upravičen od 1. 5. 2016 do 29. 12. 2016.
Pravnomočnost odločitve o isti stvari, torej o ponovni odmeri invalidske pokojnine, je za odločitev v tej zadevi edino odločilna. Pomeni namreč, da je bila zahteva za ponovno odmero invalidske pokojnine z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma zakonito zavržena, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in vrnitev zadeve tožencu v meritorno odločanje pa utemeljeno zavrnjen.
Tožničina starost in dopolnjena pokojninska doba pomenita, da ob invalidski upokojitvi, niti v času odločanja o zahtevi v predmetnem predsodnem postopku, niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine.
nadomestilo za čas brezposelnosti - vrnitev izplačanih sredstev - neupravičena obogatitev - verzija - pravnomočna sodba
Delodajalec je delavcu po pravnomočni sodbi izplačal plače, brez upoštevanja denarnega nadomestila, denarno nadomestilo pa je moral vrniti ZRSZ. V tej zadevi je bilo zavzeto stališče, da delodajalec naknadno ne more zahtevati zneska denarnega nadomestila za čas brezposelnosti na podlagi določil 190. člena OZ, saj pravna podlaga za izplačilo celotne plače še vedno obstaja. V obveznost plačila, da tožena stranka povrne nadomestilo plače na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ni posegla odločba ZRSZ, ki je bila potrjena z odločitvijo RS, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Tako odločba vsebinsko in formalno ne posega v razmerje med strankama. Zavezanec za vračilo je delodajalec (tožeča stranka) in ne delavka (tožena stranka), ki je bila sicer po odločbi ZRSZ upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Tožena stranka ni bila obogatena brez pravnega temelja (190. člen OZ), pravni temelj še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča z vsemi učinki pravnomočne sodbe.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da ima dokončni obračun v skladu z ustaljeno sodno prakso naravo izvensodne poravnave.
Terjatev tožeče stranke (podizvajalec) do tožene stranke (naročnik) je odvisna od njene terjatve do izvajalca. Če se njena terjatev do izvajalca zaradi pobota zniža se posledično zniža tudi njena terjatev do tožene stranke (naročnika), kar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo in upoštevalo. Naročnik v skladu z določilom 631. člena OZ ne more podizvajalcu dolgovati več, kot podizvajalcu dolguje izvajalec. Tožena stranka pa je dolžna izvajalcu za dela, ki jih je opravil podizvajalec (ne glede na vrednost, ki jo je podizvajalec zaračunal izvajalcu), plačati le toliko, kot je za ta dela izvajalec predvidel v ponudbenem predračunu.
stranski intervenient - prošnja za podaljšanje roka - upravičen razlog - sodni rok - podaljšanje roka
Roki, ki niso določeni z zakonom so t. i. sodni roki, ki jih po 1. odst. 110. člena ZPP določa sodišče glede na vsakokratne okoliščine primera. Sodni rok se lahko v skladu z 2. odst. 110. člena ZPP na predlog stranke tudi podaljša, vendar le, če so podani upravičeni razlogi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00017571
ZPP člen 208, 208/2. Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti člen 60, 60/3, 91, 91/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 19, 19/1.
prekinitev postopka - model - ničnost modela - Sodišče Evropske unije (SEU) - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU) - odločanje o pritožbi - nadaljevanje prekinjenega postopka
Postopek pred Evropskim sodiščem v smislu člena 60 tretjega odstavka Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 o modelu ni končan, dokler ni odločeno o pritožbi.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazni predlogi - konkretizacija dokaznega predloga - konkretizacija pritožbenih očitkov - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Preizkus obstoja uveljavljene kršitve, to je kršitve pravice do obrambe v zvezi z neizvedbo predlaganih dokazov, je mogoč le, če je očitek določen in jasno utemeljen oz. konkretiziran z navedbo vsebine utemeljitve konkretno navedenega dokaznega predloga.
odločitev o pravdnih stroških - izbira odvetnika v drugem kraju
Neutemeljena je pritožba tožene stranke, da je sodišče prve stopnje tožniku nepravilno priznalo kot potrebne stroške njegovega pooblaščenca za pristop na narok, ker bi si lahko izbral pooblaščenca oziroma substituta v kraju sedeža sodišča. Glede na to, da je tožnik pooblastil odvetnika v okrožju Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, mu je sodišče prve stopnje pravilno v skladu z Odvetniško tarifo priznalo kilometrino.