ZDSS-1 člen 63, 72, 72/1.. ZPIZ-2 člen 88.. ZPIZ-1 člen 97.
nadomestilo za invalidnost - zavrženje tožbe
Za odločitev v sporni zadevi je bistveno dejstvo, da ne gre za nastanek invalidnosti, kajti tožnik je delovni invalid III. kategorije invalidnosti že od spornega dne dalje. Z odločbo je bila tožniku tudi že priznana pravica do nadomestila za invalidnost, le izplačevanje tega nadomestila je bilo kasneje ustavljeno. Ni pa izgubil same pravice, ki mu je bila s pravnomočno odločbo že priznana. V tem primeru pa ni več odločilen rok 30 dni po izdaji dokončne odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja. Kasnejša prijava na Zavodu RS za zaposlovanje lahko vpliva le na čas, od kdaj dalje se tožniku izplačuje nadomestilo za invalidnost.
Tožnik je sicer izpolnil pogoje za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine že v letu 2015, ker je tedaj dopolnil zahtevano znižano starost iz 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2, določeno za leto 2015. Pogoj pokojninske dobe 40 let pa je dopolnil z upoštevanjem dodane dobe, zaradi česar glede na izrecno določbo osmega odstavka 202. člena ZPIZ-2B, ni mogoče upoštevati ugodnejšega vrednotenja že od 18. 11. 2015 dalje. Tožnik je 40 let pokojninske dobe brez dokupa dopolnil šele 30. 4. 2016, zaradi česar je do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe glede na osmi odstavek 202. člena ZPIZ-2 upravičen od 1. 5. 2016 do 29. 12. 2016.
V zvezi z delom zahtevka, ki se nanaša na plačilo razlike v plači za obdobje od maja 2009 do vključno aprila 2013 iz naslova nezakonite prevedbe, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo po temelju o tovrstnem zahtevku že pravnomočno odločeno. Ugotovljeno je bilo, da je bil tožnik, ki je bil pri toženi stranki zaposlen kot muzejski vodnik z mesecem avgustom 2008 zakonito preveden in sicer skladno z določbami ZSPJS. Ker je bil na podlagi te ugotovitve pravnomočno zavrnjen tožnikov zahtevek za plačilo razlike iz naslova prevedbe od avgusta 2008 do vključno aprila 2009, tudi v obravnavani zadevi ni pravne podlage, da bi bil tožnik ob pravnomočno ugotovljeni zakoniti prevedbi upravičen do vtoževanega zneska naslova nezakonite prevedbe za obdobje od maja 2009 do vključno aprila 2013, saj gre za iste okoliščine kot v pravnomočno zaključenem sporu.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/3.. ZDR-1 člen 54, 56, 118.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - projektno delo - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - sodna razveza - denarno povračilo
O projektu in posledično o projektnem delu je mogoče govoriti, če je rezultat projekta nekaj novega - produkt ali storitev, če so viri projekta posebej predvideni in omejeni ter povezani s tveganjem in če ima projekt tudi predviden svoj zaključek. Različne potrebe po delu javnih uslužbencev v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, s katerimi je tožena stranka utemeljevala sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, nikakor niso mogle predstavljati samostojnega projekta v smislu navedenih elementov splošne opredelitve projekta in projektnega dela.
Tožnica v času sklenjenih pogodb o zaposlitvi ni delala na nobenem posebej organiziranem projektu, katerega zaključek bi bil izrecno predviden. Navedeno pomeni, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas na podlagi določb 56. člena ZDR-1 in tretjega odstavka 68. člena ZJU prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Pri odločanju o sodnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 118. člena ZDR-1 ni odločilna samo delavčeva želja po prenehanju delovnega razmerja oziroma želja po nadaljevanju, temveč je lahko pravno relevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k sebi. Ta se lahko kaže tudi v subjektivno porušenem odnosu med delodajalcem in delavcem, zaradi katerega bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja znatno oteženo.
odločitev o pravdnih stroških - izbira odvetnika v drugem kraju
Neutemeljena je pritožba tožene stranke, da je sodišče prve stopnje tožniku nepravilno priznalo kot potrebne stroške njegovega pooblaščenca za pristop na narok, ker bi si lahko izbral pooblaščenca oziroma substituta v kraju sedeža sodišča. Glede na to, da je tožnik pooblastil odvetnika v okrožju Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, mu je sodišče prve stopnje pravilno v skladu z Odvetniško tarifo priznalo kilometrino.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - pripojitev - pravni naslednik - upoštevanje delovne dobe
Pri upoštevanju obdobja za izračun odpravnine je treba upoštevati celotno delovno dobo pri delodajalcu, ki v predmetnem primeru pomeni seštevek delovne dobe pri toženi stranki oziroma njenem pravnem predniku in pri k njej pripojeni drugi družbi, v kateri je bila tožnica do pripojitve zaposlena.
ZPIZ-2 člen 19, 19/1, 86, 86/1, 86/2, 86/3, 122, 122/1.
nadomestilo za invalidnost - brezposelna oseba - III. kategorija invalidnosti
Delno nadomestilo se invalidu III. kategorije, ko gre za zavarovanca, ki kot brezposelna oseba prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka, zlasti če gre za več delnih izpolnitev zahtevka, tako kot v obravnavanem primeru, ko je bil del plačan 5. 12. 2017, del pa 5. 3. 2018. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma delnih izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo delno umaknil 31. 5. 2018, kar je pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.
razmerja med starši in otroki - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - določitev stikov med staršem in otrokom - otrokova korist - neformalni razgovor z otrokom - neformalni razgovor otroka s sodnikom - kršitev pravice do izjave - kršitev pravice do sodelovanja v postopku
Ravnanje prvostopenjskega sodišča, ki z vsebino neformalnega razgovora, ki ga je opravilo z dečkom, ni seznanilo strank v postopku, pač pa ga je spremenilo v absolutno zaupnost, se v konkretnem primeru izkaže kot ravnanje, ki je skladno s koristjo otroka. Na tak način je sodišče zaščitilo otroka pred posledicami, do katerih bi lahko prišlo in katerih se deček očitno zelo boji. Sodišče svoje odločitve na ta dokaz niti ni oprlo, pač pa odločitev temelji na ostalih izvedenih dokazih. Očitana kršitev pravice do izjave in sodelovanja v postopku tako ni podana.
fonogram - javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - skupni sporazum - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - veljavnost sporazuma - primerno nadomestilo
Iz obrazloženega izhaja, da plačilo nadomestil za radiodifuzno oddajanje ob smiselni uporabi meril SS 2006 vključuje plačilo nadomestil za oddajanje radijskega programa po kateremkoli sredstvu oziroma tehničnem postopku. Iz zgoraj obrazložene računske metode za izračun nadomestil (tj. prihodki radiodifuzne organizacije x delež glasbe) je povsem jasno, da so v tako izračunanem nadomestilu zajeti vsi prihodki iz naslova morebitnega oddajanja več radijskih kanalov - ti se namreč "kumulirajo" v celotnem deležu prihodkov radiodifuzne organizacije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - poslovna odločitev
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je v pristojnosti poslovodstva - uprave gospodarskega subjekta organizirati delovni proces in spreminjati organizacijo dela, pri tem pa tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovne odločitve, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati.
V obravnavani zadevi je podan organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je tožnica opravljala na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V skladu z navedeno določbo je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca, med drugim tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov. Sprememba organizacije, ki se izrazi v ukinitvi delovnega mesta ter razporeditvi dela, ki se je opravljala na tem delovnem mestu na druge delavce, je organizacijski razlog v smislu navedene določbe. Sprememba organizacije dela ni navidezna in ni prikrivala nekih drugih razlogov, kot to trdi tožnica. Tožena stranka je dejansko ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica in je naloge prerazporedila med druge delavce.
Glede na zakonsko ureditev in upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS, tožniku ni mogoče priznati več pravic, kot mu gredo po določbi 183. člena ZPIZ-2, na podlagi katere mu je bila pokojnina za čas od 1. 7. 2015 pravilno odmerjena v višjem znesku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00016097
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/1, 186/2, 587, 587/1, 605, 605/1.
lizing pogodba - najemna pogodba - podnajem - veriženje pogodb - solidarna odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - neposlovna odškodninska odgovornost - protipravnost
Čeprav lahko med omenjenima tipoma pogodb obstajajo znatne pravne razlike, pa sta v opisanem pogledu najemna pogodba in pogodba o lizingu podobni. Dejanska posledica veriženja teh pogodb je običajno višja cena za končnega najemnika, kot če bi bila o predmetu pogodbe sklenjena le ena pogodba brez vmesnih stopenj (lizingov, najemov in podnajemov). Višja cena iz naslova pribitkov (marž) vmesnih subjektov v primerjavi z direktno sklenjenim poslom ni protipravna, saj je običajna in najbolj tipična posledica takšnih pravnih konstruktov.
Z vidika presoje odškodninske odgovornosti tožene stranke je nepomembno, ali je bilo veriženje pogodb za tožečo stranko nesmotrno. Tožeča stranka oziroma njeni poslovodni organi bi morali pretehtati, sklenitev kakšne pogodbe o najemu letala se tožeči stranki izplača in kakšne ne. Ni namreč obveznost najemodajalca presojati, kje bi najemnik lahko ugodneje pridobil predmet najema.
razveljavitev sodbe - sklep sodišča druge stopnje - gradnja na tujem
Glede na vse obrazloženo je sodba sodišča prve stopnje preuranjena, obremenjena pa je tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ocenilo je, da glede na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v posledici zmotno uporabljenega materialnega prava ne more samo dopolnjevati dokaznega postopka z izvajanjem dokazov in ugotavljanjem še potrebnih pravno odločilnih dejstev ter tudi da vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne bo povzročilo hujše kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (355. člen ZPP).
Tožena stranka oziroma komisija tožene stranke ni pravilno ovrednotila dela tožnika v spornem letu po kriteriju obsega dela in po kriteriju interdisciplinarnosti. Glede na to, da je nadrejeni oceno dela utemeljil s podatki o povprečju ukrepov pri tožniku, pri čemer ni bil prepričan, ali je v obravnavanem obdobju odštel delovne dni tožnika ter glede na ugotovitev, da tožnik v času opravljanja dela ukrepov ni mogel izdajati, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnika za navedeno obdobje ni bilo mogoče primerjati z ostalimi policisti.
ZDR-1 člen 37, 38, 39, 39/1, 84, 84/2.. ZPP člen 212, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna prepoved - pravila o dokaznem bremenu - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - relativna bistvena kršitev določb postopka
Po drugem odstavku 84. člena ZDR-1 je (materialno) dokazno breme v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca res na slednjem, vendar pa to ne pomeni, da v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne veljajo določbe ZPP o (procesnem) dokaznem bremenu. Razlika med materialnim in procesnim dokaznim bremenom je v tem, da se materialno dokazno breme ne spreminja, medtem ko procesno med postopkom prehaja z ene stranke na drugo. Dolžnost sodišča je, da ga pravilno razporedi. Po 212. členu ZPP mora namreč vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.
stranski intervenient - prošnja za podaljšanje roka - upravičen razlog - sodni rok - podaljšanje roka
Roki, ki niso določeni z zakonom so t. i. sodni roki, ki jih po 1. odst. 110. člena ZPP določa sodišče glede na vsakokratne okoliščine primera. Sodni rok se lahko v skladu z 2. odst. 110. člena ZPP na predlog stranke tudi podaljša, vendar le, če so podani upravičeni razlogi.
regres za letni dopust - zastopanje - pooblaščenec - regres za letni dopust
Skladno s tretjim odstavkom 87. člena ZPP je v postopku pred okrožnim, višjim in Vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Delovno sodišče ima status okrožnega sodišča, kar pomeni, da stranko v postopku pred sodiščem lahko zastopa le pooblaščenec, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Oseba, ki je zastopala tožnika, je ob vložitvi tožbe skupaj s pooblastilom predložila tudi potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, zato ni pravne ovire za veljavno zastopanje tožnika preko pooblaščene osebe, ki ima opravljen pravniški državni izpit in deluje v okviru enega sindikata.
nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - vrnitev zadeve v novo sojenje
Dejansko stanje obravnavane zadeve ni bilo razjasnjeno do te mere, da bi odpadli pomisleki o pravilnosti zaključkov prvostopnega sodišča. Navedeno pa vsekakor terja ponovitev dokaznega postopka z izvedbo vseh razpoložljivih dokazov in njihovo bolj skrbno, temeljito in poglobljeno oceno od te, ki jo ima izpodbijana sodba.
Ker sodišče prve stopnje pri tožniku ni ugotovilo popolne nezmožnosti za delo v smislu I. kategorije invalidnosti, niti potrebe po časovni omejitvi pri delu, je utemeljeno tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo oziroma v III. kategorijo invalidnosti, s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, zavrnilo. Ker pa je ugotovilo potrebo po dodatni omejitvi, je pravilno odpravilo drugi odstavek odločbe toženca in tožnika skladno s 3. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami.