Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo (takoj) po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00018465
ZDR člen 177, 177/1.
odškodninska odgovornost delavca
Protipravnost toženčevega ravnanja je podana s tem, ker je dodeloval optične medije pri tožeči stranki za tuj račun brez plačila, kar je bil vzrok temu, da je tožeči stranki nastala škoda, ravnanje pa je lahko storil le namenoma. Zato je podana odškodninska odgovornost toženca na podlagi prvega odstavka 177. člena ZDR, ki določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, dolžan škodo povrniti.
Zahtevek za plačilo avtorskega honorarja za pogodbeno urejeno uporabo je po svoji naravi občasna terjatev, te pa po prvem odstavku 347. člena OZ zastarajo v treh letih.
Vloga A.K. kljub pozivom sodišča ni bila dopolnjena v takšni meri, da bi izpolnjevala formalne pogoje, predpisane v prvem odstavku 434. člena ZKP, zato je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je obtožni predlog, kot nepopolno vlogo, zavrglo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZPP člen 5, 7, 251, 252, 252/2, 253.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - načelo kontradiktornosti - izvedensko mnenje
V obravnavani zadevi je podana kršitev načela kontradiktornosti iz 5. člena ZPP v povezavi s kršitvijo 252. člena ZPP. ZPP v 251. členu določa, da je pred začetkom dokazovanja z izvedencem potrebno izvedencu naročiti, naj predmet skrbno pregleda, natančno navede vse, kar opazi in dožene in naj poda svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. Prav tako 253. člen ZPP izrecno določa, da sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju poda tudi pisno pred obravnavo, pri čemer mora izvedenec vselej obrazložiti svoje mnenje. Če je mogoče vroči sodišče strankam pisni izvid in nanj mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala. Ob navedenem drugi odstavek 252. člena ZPP tudi določa, da se na zahtevo izvedenca lahko izvedejo v skladu s 7. členom ZPP tudi dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. Ob navedenem mora sodišče upoštevati 5. člen ZPP, kar pomeni, da mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. V konkretnem primeru izvedenec ni dal nobene pobude za pojasnila, hkrati pa pobuda tudi ni bila dana sodišču, torej ne na način in pod pogoji iz 252. člena ZPP.
V skladu s 7. členom ZPP bi morala biti nasprotni stranki dana možnost, da se ji glede na strokovno zahtevnost listin določi tudi primeren rok, saj gre za zahtevna strokovna vprašanja, pri čemer gre za obsežno listinsko dokumentacijo, več kot 120 strani in v določenem obsegu za listine, ki predstavljajo načrte, za katere so potrebna specifična znanja.
zapuščinski postopek - pravnomočno končan zapuščinski postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - predmet zapuščinskega postopka
Denarna protivrednost zapustnikovega nepremičnega premoženja in izplačana odškodnina nista bila del zapuščine, zaradi česar sta lahko le predmet ustreznih obligacijskih zahtevkov v pravdi, ne pa predmet zapuščinskega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00021049
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-5, 92, 92/4. ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - odmera enotne kazni - neupoštevanje olajševalnih okoliščin pri odmeri kazni - sprememba odločbe o kazenski sankciji - zastaranje kazenskega pregona - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona
Pri nepravi obnovi kazenskega postopka se odločba o kazni lahko spremeni samo v korist obsojenca. Sodišče izreče novo enotno kazen ob upoštevanju obteževalnih in olajševalnih okoliščin, ki so bile ugotovljene pri odmeri kazni v rednem kazenskem postopku.
Zastaranje kazenskega pregona se pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje teči znova.
izločitev izvedenca - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - vsebina izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje - nedovoljeni dokazi
Če je bil sklep, s katerim je bila zahteva za izločitev izvedenca zavrnjena, izdan po vložitvi obtožbe, se lahko izpodbija samo s pritožbo zoper sodbo.
Strokovnost, verodostojnost in sprejemljivost vsebine izvedenskega mnenja je v okviru pravila o prosti presoji dokazov predmet dokazne ocene sodišča, kot vsak drug dokaz v kazenskem postopku, niso pa to okoliščine, zaradi katerih bi kljub očitnem nestrinjanju zagovornikov z ugotovitvami izvedenca, šlo za nedovoljeni dokaz, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa.
neizrabljen letni dopust - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Delavec je upravičen do nadomestila za neizrabljeni letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni ugotovljen, in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, izgubi pravico do letnega dopusta (ali nadomestila). Bistveno je, ali je imel delavec dejansko možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00018649
ZPIZ-2 člen 14, 16, 16/2.. ZMEPIZ-1 člen 80, 83.. ZUP-UPB2 člen 260, 260/1, 260/1-3.. ZPP člen 317.. ZDR-1 člen 9, 13, 81.. OZ člen 3, 15, 18, 18/2, 39.
lastnost zavarovanca - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obnova postopka - sodba na podlagi odpovedi
Sodba na podlagi odpovedi iz 317. člena ZPP, s katero sodišče, če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku, brez nadaljnjega zavrne tožbeni zahtevek, izdana po tem, ko je revizijsko sodišče razveljavilo ugoditveno sodbo pritožbenega sodišča, ki je bila podlaga za izdajo dokončne odločbe, lahko predstavlja obnovitveni razlog v smislu 3. točke 1. odstavka 260. člena ZUP. Če je torej na podlagi sodbe, s katero je ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in vzpostavljeno delovno razmerje, pravnomočno ugotovljena lastnost zavarovanca, pa je sodba naknadno spremenjena oziroma je razsojeno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in je torej delovno razmerje zakonito prenehalo, je podan obnovitveni razlog za obnovo postopka, končanega z odločbo o ugotovitvi lastnosti zavarovanca.
Sodba na podlagi odpovedi, s katero je ugotovljena zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2014, ob sklenjenem sporazumu, da je tožnici delovno razmerje prenehalo šele 31. 3. 2016, torej ne bi pripeljala do drugačne odločitve, kot je bila sprejeta z odločbo z dne 21. 3. 2016, torej da je imela v obdobju od 14. 2. 2014 do 31. 1. 2016 na temelju delovnega razmerja lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pogoji za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 21. 3. 2016, niso izpolnjeni, zato je z izpodbijano dokončno odločbo predlog za obnovo postopka pravilno zavrnjen.
ZUP člen 260, 263, 263/4, 267, 267/1.. BBHSZ člen 37.
invalidnost - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti - obnova postopka - novi dokazi
Na podlagi novih dokazov (izvidi, ki izkazujejo novo stanje) ni mogoče obnoviti postopka, ki se je končal z izdajo odločbe 6. 1. 2010. Nova dejstva, ki izkazujejo novo stanje so lahko le predmet novega postopka za priznanje novih pravic. Kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pretekel tudi triletni rok od dokončnosti odločbe. Po preteku tega roka namreč obnove ni možno predlagati niti več uvesti po uradni dolžnosti (četrti odstavek 263. člena ZUP). Upoštevaje navedeno je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 267. člena ZUP tožnikov predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrgla.
KZ-1-UPB2 člen 226, 226/1, 226/2, 240, 240/1, 240/2.. ZFPPIPP člen 10, 10/1, 14, 14/1, 14/3, 14/3-1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim ravnanjem - zakonski znaki
Ključno za obstoj kaznivega dejanja po drugem odstavku 226. člena KZ-1 je, da nastanek insolventnosti dolžnika in nato njegov stečaj kronološko in vzročno-posledično šele sledita storilčevim izvršitvenim ravnanjem, s katerimi poslabšuje dolžnikovo premoženjsko stanje. Storilčeve izvršitve ali opustitve morajo biti dovolj močan, neposredni oziroma poglavitni vzrok za nastanek dolžnikove insolventnosti in nato njegov stečaj. Ne bo šlo torej za obravnavano kaznivo dejanje, če je bil dolžnik insolventen že pred storilčevimi izvršitvenimi ravnanji. Insolventnosti kot prepovedane posledice pri tem ne gre enačiti z zakonskim znakom, po katerem mora storilec posamezna prepovedana dejanja izvrševati z vedenjem, da sam ali kdo drug kot plačnik ni zmožen plačila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Tožena stranka je v postopku zatrjevala, da je dobila tožnica redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato, ker je uživala B.B. posebno varstvo pred odpovedjo po 115. členu ZDR-1. Okoliščina, ki jo je tožena stranka štela za odločilno, da tožnici poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je bila v tem, da je druga delavka, ki je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto "koordinator izobraževanja", spadala v zaščiteno kategorijo delavcev. Ta okoliščina pa v konkretnem primeru ni relevantna, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je namesto B.B. delo na delovnem mestu "koordinator izobraževanja" opravljala druga delavka, A.A., ki je B.B. nadomeščala, zato ker je slednja nastopila porodniški dopust. Glede na to tudi po zaključku pritožbenega sodišča porodniški dopust B.B. ni mogel biti utemeljen razlog za to, da je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga (A.A. ni imela statusa zaščitene delavke). Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je imela A.A. sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ne more predstavljati utemeljenega razloga za ugotovitev, da je prenehala potreba po delu tožnice iz njene pogodbe o zaposlitvi (in ne potreba po delu A.A.).Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici nezakonita.
Znesek 200,00 EUR je bil tožniku dodeljen kot izredna denarna socialna pomoč za nakup tople obleke in obutve, tožnik pa tožencu ni predložil vseh potrebnih dokazil, da je izredno denarno socialno pomoč v celoti tudi porabil za namen, za katerega mu je bila dodeljena izredna denarna socialna pomoč, temveč je predložil dokazila le za znesek najemnine v višini 120,00 EUR in za nakup zimskih čevljev v višini 52,00 EUR oziroma skupaj za znesek 172,00 EUR. Zato je podan razlog, zaradi katerega glede na četrti odstavek 34. člena ZSVarPre tožnik ni upravičen do nove izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.
ZPP člen 142, 142/3, 318. OZ člen 243. URS člen 22, 23. ZPSto-2 člen 44.
zamudna sodba - predpostavke za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - izpostavljeni predalčnik - vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik - obstoj predalčnika - vročitev sodnega pisanja - vročitev obvestila o prispelem pisanju - sklepčnost tožbe - kršitev pogodbe - povračilo navadne škode in izgubljenega dobička - plačilo odškodnine - odškodninski zahtevek - višina zahtevka - pomanjkanje tožbenih trditev - varstvo ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva
Vročitev je bila opravljena v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka 142. člena ZPP, določenimi za primer, ko vročevalec ne more vročiti pisanja niti v roke naslovniku niti odraslemu članu gospodinjstva.
Predalčnik na naslovu toženkinega bivališča je tak, da je vročevalec v njem smel pustiti obvestilo o prejetem sodnem pisanju, ker ni bil zaprt, pa vročevalec ni smel pustiti v njem ovojnice (s tožbo in pozivom k odgovoru na tožbo).
Nevarnosti, zaradi katerih se naslovnik ne bo seznanil z obvestilom o prejetem pisanju, so v primerljivem obsegu podane tudi v primeru, če bi bilo obvestilo pritrjeno na vrata. Vsem tovrstnim nevarnostim pa se lahko oseba izogne z namestitvijo zaprtega hišnega predalčnika.
Trditveno breme glede celote dejstev, ki dajejo podlago za ugotovitev višine izgubljenega dobička, je na tožniku. Pogodbena stranka lahko uveljavlja odškodnino v višini negativnega pogodbenega interesa, tj. v višini izdatkov in izgub, ki jih ne bi imela, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena, ali v višini pozitivnega pogodbenega interesa, tj. kar bi pogodbi zvesta stranka prejela, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena, ne more pa uveljavljati obojega hkrati.
Vrnitve dela zakupnine, ki se nanaša na obdobje, v katerem pogodba zaradi njenega odstopa ni več veljala, in plačila izgubljene koristi, ki bi jo prejela, če bi pogodba v tem istem obdobju še veljal, tožnica hkrati ne more zahtevati in bi morala izbrati eno od možnosti.
Ker iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja utemeljenost zahtevka po višini, niso bile podane predpostavke za izdajo zamudne sodbe.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00018693
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 113, 113/3.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.. ZDSS-1 člen 43.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nastanek težko nadomestljive škode
Sodišče prve stopnje v novem postopku ni naredilo presoje verjetnosti obstoja terjatve, ker je zaključilo, da zaradi neobstoja druge predpostavke to ni potrebno. Tak zaključek sodišča prve stopnje sicer ni pravilen, vendar navedeno ni vplivalo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnik ni izkazal obstoja nevarnosti težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), v nobenem primeru ne bi bilo mogoče ugoditi začasni odredbi, ker morata biti oba pogoja po prvem odstavku in 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ podana kumulativno.
Tožnik ni konkretiziral, še manj pa verjetno izkazal zatrjevano predpostavko po drugem odstavku 272. člena ZIZ, prav tako pa ni navajal, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode njemu osebno. Namen začasne odredbe je zagotoviti začasno varstvo individualne pravice, torej zavarovanje tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v sodnem sporu in ne morebitnih bodočih terjatev delavcev. Tožnik bi moral navajati in verjetno izkazati, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode njemu osebno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016498
KZ-1 člen 70b, 70b/1, 70b/3. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2, 496, 496/1, 507, 507/1.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - potek časa
Tretji odstavek 70.b člena KZ-1 določa, da sme obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti trajati najdalj dve leti. V skladu s citirano zakonsko določbo in ustaljeno sodno prakso, se začetek tega trajanja šteje od začetka dejanskega izvrševanja tega varnostnega ukrepa.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 44, 45, 45/1, 45/1-5.
zdraviliško zdravljenje
Vsi specialisti, internisti oziroma kardiologi, ki so tožnika na dan srčnega infarkta in tudi po tem obravnavali, so skladno ocenili, da tožnikovega bolezenskega stanja ni bilo mogoče opredeliti kot "akutni srčni infarkt z zgodnjimi akutnimi zapleti" in da torej ni šlo za stanje določeno v 1. alineji 5. točke prvega odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot je v predsodnem postopku ocenil že imenovani zdravnik in zdravstvena komisija, na katerih temeljita izpodbijana upravna akta.