Sodišče je pripombe tožene stranke ocenilo kot lastno razlago tožene stranke ob ogledu ugotovljenega stanja, ne pa kot strokovno kritiko in obrazložene pomisleke glede izvedenčevih ugotovitev, zato glede na njihovo naravo in vsebino izvedencu ni naložilo dopolnitve mnenja.
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da bi moral tožnik pri sestopanju po nedvomno strmih stopnicah, ki so bile (zaposlenim) splošno znano občasno razmajane, stopati previdno in skrbno. Vendar mu višjega soprispevka kot 10 % po oceni pritožbenega sodišča ni moč pripisati.
Dokazno breme, da mu je bila uporaba nepremičnine preprečena in to zaradi ravnanj toženke, je bilo na strani tožnika, kar je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo in zaključilo, da je tožnik svojemu dokaznemu bremenu zadostil in izkazal zatrjevana dejstva, toženki pa kaj drugega ni uspelo dokazati.
pritožba zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - dovoljenost pritožbe
Registrsko sodišče je izdalo nov sklep o začetku postopka izbrisa zoper katerega, kot ugotovljeno, upnik ni ugovarjal. Zato nima pravice do pritožbe zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga.
posest - posest parkirišča - motenje posesti - posestno varstvo - obseg sodnega varstva - nadaljevano motilno dejanje - motilec posesti - motenje v korist drugega - pasivna legitimacija - pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti - nedovoljene pritožbene novote
Etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki zahtevajo posestno varstvo na parkiriščih, za katere zatrjujejo, da predstavljajo pripadajočo (funkcionalno) zemljišče k večstanovanjski stavbi v njihovi etažni lastnini in dokažejo (so)uporabo parkirišča, so upravičeni do posestnega varstva ne glede na to, da na njem lahko občasno (če je prostor) parkirajo tudi drugi, ki ne prebivajo v večstanovanjski stavbi.
Pasivno legitimiran v tožbi zaradi motenja posesti je tisti, ki je posest odvzel oziroma motil, lahko pa tudi tisti, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno. V konkretnem primeru bi lahko tožniki tožbo nedvomno uperili tudi zoper etažne lastnike garažne hiše, saj je bilo motilno dejanje storjeno v njihovo korist. Če pa je očitno, kdo je posest motil, ni ovire, da se tožba vloži proti njemu, ne da bi se tožniki, ki želijo hitro in učinkovito pravno varstvo, ukvarjali s vprašanjem, v čigavo korist je motilec morebiti ukrepal.
Sodišče prve stopnje je, sklicujoč se na primer I Cpg 1091/2015, utemeljeno izpostavilo tudi okoliščino, da je bila tožena stranka v roku 15 dni za podajo soglasja k umiku tožbe pasivna. Ne le, da se posledično šteje, da je privolila v umik tožbe (188. člen ZPP), pač pa je pomembno tudi to, da ni prerekala tožnikovih navedb iz umika tožbe, ki se nanašajo na kasnejšo seznanitev z izpolnitvijo zahtevka.
Gre torej za prikrito pravno praznino v okviru zastaranja obveznosti, ki jo je potrebno zapolniti z ustrezno metodo, pri čemer je v konkretnem primeru takšna metoda zakonska analogija z določbo prvega odstavka 356. člena OZ. Pri tem sicer sodišče prve stopnje pravilno zaključi, da dokončni obračun ni sodna odločba, vendar pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je terjatev, ki izvira iz dokončnega obračuna izvršitelja v stičnih točkah bližje judikatnim terjatvam, saj dvoma o obstoju terjatve več ni, terjatev pa ob dejstvu, da izhaja iz izvršilnega naslova, dobi novo pravno naravo, saj postane izvršljiva in vprašanje iztožljivosti ni več aktualno.
Če bi tožnik odpeljal toženko na izlete in na počitnikovanje, bi strošek izletov in preživljanja počitnic odpadel, ker ne bi bil več del preživninskih potreb toženke. Enako velja za stroške goriva in za vzdrževanje vozila. Tudi ti mesečni stroški bi odpadli, če bi toženec izvajal prevoze, ker pa s toženko nima stikov, mora navedeni del stroškov kriti v okviru preživninske obveznosti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00016467
KZ-1-UPB2 člen 86, 86/8, 86/9.
alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - presoja objektivnih in subjektivnih okoliščin - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - ponovitvena nevarnost - predkaznovanost - primernost izrečene kazni
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da predlaganega načina izvršitve kazni ne dopuščajo teža storjenega kaznivega dejanja, okoliščine, v katerih je bilo storjeno, vzroki za dejanje, kakor tudi nevarnost, ki jo storilec takega dejanja predstavlja za družbo ter njegova zmožnost ponovitve, pri čemer ni prezrlo višine povzročene škode, kakor tudi ne, da je bila obsojenka po storjenem kaznivem dejanju dne 15. 1. 2015 s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 8864/2013 obsojena za istovrstno kaznivo dejanje, kot to izhaja tudi iz sodbe Višjega sodišča v Mariboru II K 33473/2013 z dne 20. 6. 2018 ter da je izvršitev kazni zapora edina primerna, da bo delovala na obsojeno generalno in specialno preventivno v smeri resocializacije in jo odvračala od morebitnega podobnega ponovnega dejanja v prihodnje. Pravilno pa je tudi stališče prvostopnega sodišča, da mora kazen zapora ohraniti svoje bistvo, to je povračilnost.
OZ člen 239, 246, 346, 346/1. ZPacP člen 20. ZZDej člen 1, 1/1.
poslovna odškodninska odgovornost - zdravniška strokovna napaka - pojasnilna dolžnost zdravnika - kršitev pojasnilne dolžnosti - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - kršitev pogodbene obveznosti - začetek teka zastaralnega roka - vedenje o škodi in povzročitelju - nastanek škode
Zapadlost terjatve iz pogodbenega razmerja določa tudi trenutek pričetka teka zastaralnega roka zaradi odškodninskega zahtevka zaradi nepravilne izpolnitve. Pri odškodninski odgovornosti zaradi kršitve pogodbene obveznosti pa je pomembno še, da oškodovanec izve za škodo. Za obravnavani primer to pomeni, da je (tudi) za pričetek petletnega teka zastaralnega roka zaradi kršitve poslovne obveznosti zaradi zatrjevane medicinske napake in kršitve pojasnilne dolžnosti treba ugotoviti, kdaj je tožnik izvedel, da je zdravnik kršil pogodbo (storil medicinsko napako oziroma ni opravil potrebne pojasnilne dolžnosti). Sodna praksa veže začetek zastaranja na trenutek, ko je škoda določljiva in ko je oškodovanec izvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel ugotoviti obseg in višino škode ter je imel vse realne možnosti za uveljavitev odškodninskega zahtevka. Pomembno je védenje oškodovanca oziroma vsaj možnost njegove seznanitve z obsegom škode in s povzročiteljem.
priposestvovanje - motenje posesti - lastninska tožba - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - pisna izjava priče - neresnična izjava - odklonitev pričanja - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravno odločilna dejstva - vplivanje na priče - dokazna ocena
Ker dokazna ocena ne temelji samo na tem, koliko prič je kaj izpovedalo, ni videti potrebe, da bi sodišče v primeru, ko stranka za dokazovanje istih dejstev predlaga veliko število prič, zaslišalo prav vse priče.
Tožeča stranka v zvezi z obravnavano menico, ki je bila podlaga izdanega sklepa o izvršbi, utemeljeno pritožbeno navaja, da je tožeča stranka bianco menico izpolnila v skladu z danim pooblastilom in to predložila na unovčenje banki, da je bila na tako izpolnjeni menici tožena stranka navedena kot trasant in trasat, kar pomeni, da gre za trasirano lastno menico, ki je veljavna, saj ima vse sestavine po Zakonu o menici (ZM). Kot utemeljeno navaja tožeča stranka je sodišče prve stopnje slednje prezrlo in zmotno presodilo, da bi moralo biti besedilo ″plačajte za to″ spremenjeno v besedil ″plačam, bom plačal, plačamo″. Zaključek sodišča prve stopnje, da je obravnavana menica, ki je bila podlaga tožbe nična, je zato materialno pravno zmoten.
pridobitev lastninske pravice - pravna podlaga zahtevka - priposestvovanje - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - namenska raba nepremičnine - vsebina pogodbe - prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravica uporabe - imetnik pravice uporabe - dodelitev - namenska raba zemljišč
Pogodba (o dodelitvi rabe zemljišča) po vsebini ni bila taka, da bi ustrezala „absolutnemu stvarnopravnemu upravičenju“, ki bi ga omejevala le nekdanja pravila o družbeni lastnini. Zato ni prenašala pravice uporabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00019402
ZZZDR člen 113, 113/2. ZPP člen 413. ZNP člen 35, 35/3.
spor iz razmerij med starši in otroki - prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje učenca osnovne šole - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - otrokova korist - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki - kriteriji za odločitev o stroških
Katero osnovno šolo naj obiskuje otrok, je vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, ne pa vprašanje otrokovega dnevnega življenja (drugi odstavek 113. člena ZZZDR). Razumljivo je, da je pri odločanju o tem, ali se dovoli prešolanje otroka, ena izmed odločilnih okoliščin tudi, komu od staršev je otrok zaupan v varstvo in vzgojo. Ob tem, da še ni pravnomočno razsojeno, komu od udeležencev bo njun otrok "dodeljen", izbrana šola pa je praviloma dolgoročno povezana s krajem otrokovega bivanja, bi bilo v tem trenutku preuranjeno presojati, da bi bilo prešolanje otroka na OŠ B. v njegovo največjo korist.
Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije (1996) člen 4, 4/4, 90, 131.
odpravnina - osnova - odpravnina ob upokojitvi - višina odpravnine
Pri 4. odstavku 4. člena Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije (KPPS) gre le za omejitev osnove za določitev odpravnine (in drugih dohodkov), medtem ko je sama višina odpravnine ob upokojitvi omejena z določbo 131. člena KPPS.
Sodišče prve je zmotno uporabo materialnega prava, ker je kot osnovo za izračun odpravnine upoštevalo bruto znesek povprečne plače v RS. Toženka pravilno opozarja na 131. člen KPPS, ki v 1., 2., 3. in 5. odstavku povsod kot osnovo za izračun prejemka določa neto znesek povprečne plače, kar predstavlja dovoljeno izjemo po prvem odstavku 90. člena KPPS, kjer je določeno, da so vse osnove in izplačila plač v bruto zneskih, če ni v posameznem primeru drugače določeno.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016095
ZIZ člen 272. SPZ člen 99.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - preprečitev uporabe nepremičnine - škodljive imisije - negatorno varstvo - prepovedni zahtevek - prepoved vznemirjanja - omejitev prometa za tovorna vozila - vibracije zaradi tovornega prometa - hrup - statična stabilnost objekta - tresljaji in vibracije - nastanek težko nadomestljive škode - opravljanje poslovne dejavnosti - neposredna nevarnost - preprečitev uporabe sile - sosedi
Da naj bi bila zaradi poškodb na škarpi ogrožena tudi statika večstanovanjske hiše, je mogoče tudi v postopku zavarovanja dokazovati le s primernim dokazom. To je z ustreznim izvedencem, ki bi lahko na podlagi svojega strokovnega znanja podal mnenje o stopnji statične ogroženosti večstanovanjske hiše in njenih stanovalcev. Predložene fotografije izkazujejo, da je asfalt na določenih mestih popokan, te okoliščine pa niso dovolj za zaključek o statični ogroženosti škarpe oziroma večstanovanjske hiše.
Sodišče ne navaja, da naj bi bila dolžna tožnica sama ustaviti tovornjake in s tem izzvati nasilje, ki bi izkazovalo obstoj za izdajo začasne odredbe potrebne predpostavke. Ugotavlja le, da v kolikor tožnica vožnje tovornjakov ne bo poskušala ustaviti, potem tudi do nasilja ne bo prišlo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016668
KZ-1 člen 90, 228, 228/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - graja dokazne ocene - obrazloženost sodbe - zastaranje kazenskega pregona - razlogi o krivdi - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - oškodovančev prevzem kazenskega pregona
Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je oškodovanec kot tožilec v zakonskem roku prevzel kazenski pregon zoper obdolženega in je pri tem postopal skladno z določbami ZKP, zato ne more biti govora o prepovedi "ne bis in idem", niti v pravnem niti v dejanskem smislu, kot to zmotno meni obdolženi.
pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - dopolnitev vloge za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse - pravica do pravnega sredstva
Če tožena stranka v predlogu in dopolnitvi ni podala svoje davčne številke, davčne številke sina in njegovega državljanstva, to ne pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi moglo oziroma moralo odločiti o predlogu. Tedaj bi predstavljala odločitev nesorazmeren poseg v ustavno pravico do pravnega sredstva. Tožena stranka se utemeljeno sklicuje na peti odstavek 12.a člena ZST-1, ki določa, da materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. . Podatka o EMŠO in davčni številki služita samo identifikaciji udeležencev, bistvo odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks pa je ugotavljanje premoženjskega stanja. Dani podatki bi morali sodišču prve stopnje zadostovati za pridobitev tistih ostalih relevantnih podatkov in davčnih številk, za katere ocenjuje, da z njimi ne razpolaga, jih pa za odločitev potrebuje. Zato ugotovljena tožničina opustitev ne more biti razlog, da njen predlog ni primeren za obravnavo in za odločitev o zavrženju, ki se kaže kot nesorazmeren ukrep1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00016300
ZNP člen 35, 35/2, 123, 126. ZIZ člen 35, 273. ZPP člen 155.
postopek za delitev solastnih nepremičnin - prodaja stvari po določbah ZIZ - stroški postopka - skupni stroški postopka - obrazložitev odločitve o stroških postopka
V konkretnem primeru se je postopek za delitev solastnih nepremičnin v skladu 123. členom ZNP nadaljeval s prodajo stvari po določbah ZIZ o razdelitvi stvari. To pa narekuje tudi uporabo določbe 237. člena ZIZ, ki predvideva, da plačajo (s tem povezane) stroške izvršbe vsi lastniki v sorazmerju z vrednostjo svojih deležev na stvari. Ker je potrebno v tovrstnih primerih v nepravdnem postopku (ki teče zaradi delitve solastne stvari) glede (vprašanje povračila/delitve) nastalih izvršilnih stroškov uporabiti omenjeno določbo ZIZ, pritožbenemu sklicevanju na uporabo siceršnjih določb ZNP o skupnih stroških postopka in njihovi delitvi, ni moč pritrditi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00015680
ZPotK člen 7. OZ člen 377, 377/1.
potrošniški kredit - kreditna pogodba - ničnost pogodbe - vsebina kreditne pogodbe - seznanitev s pogoji - oderuška pogodba - elementi oderuške pogodbe - subjektivni element oderuštva
Tožnik je bil kot potrošnik pred sklenitvijo kreditne pogodbe seznanjen z vsemi pogoji kreditne pogodbe, kot to določa ZPotK. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tezo tožnika, da se ni seznanil z vsebino kreditne pogodbe. Kreditna pogodba je bila tudi sklenjena z vsebino, kot jo (je) določa(l) 7. člen ZPotK.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - denarna renta - mesečna renta - višina mesečne rente - dokazni standard - normalen tek stvari - tuja pomoč
Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, škodo predstavlja izdatek zanjo. Pri tem ni pomembno, kdo škodo odpravlja ter toženi stranki ne more iti v korist, če tožnici pomaga zakonec in ne tretja oseba.
V sodni praksi je že izoblikovano stališče, da je škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda, da odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo in bi po normalnem teku stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka, in da se zato o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano iz perspektive trenutka škodnega dogodka, zaradi česar se glede nastanka škode in njene višine ne zahteva dokaznega standarda gotovosti, pač pa objektivne verjetnosti oz. mejni prag zadostne, nadpolovične verjetnosti. Že s takšno stopnjo verjetnosti ugotovljena okoliščina, da bi oškodovanec, če škodnega dogodka ne bi bilo, pridobival določen zaslužek, je podlaga za materialnopravni sklep o obstoju škode.