dedni dogovor - veljavnost dednega dogovora - razpolaganje dediča z zapuščino - sklep o dedovanju - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - skupni namen pogodbenikov
Pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek prvostopenjskega sodišča, da pokojni toženki svojega deleža počitniškega stanovanja ni želel odsvojiti brezplačno in da je bil skupni namen pogodbenikov odplačna odtujitev polovice garsonjere toženki za 30.000 EUR. To navsezadnje potrjuje tudi plačilo tožene stranke, ki je s plačilom zneska 10.000 EUR dogovor delno realizirala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00019413
ZEN člen 8. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-5. ZIZ člen 238, 238/1. ZPP člen 285. ZFPPIPP člen 253.
odpoved pravici do pritožbe - priposestvovanje lastninske pravice - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - ugotovitev obstoja izločitvene pravice - ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - evidentiranje sprememb v katastru stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi - posamezni del stavbe - vpisi v zemljiško knjigo - nepopolna tožba - nesklepčna tožba - materialno procesno vodstvo - oblikovanje tožbenega zahtevka - poziv k dopolnitvi - profesionalna skrbnost odvetnika - sprememba nedenarne terjatve v denarno terjatev
V primerih, ko posameznik uveljavlja lastninsko pravico na delu posameznega dela stavbe, je potrebno, da sodni izvedenec že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v katastru stavb. To velja tako za sodbo, s katero je ugotovljena lastninska pravica, kot tudi za sodbi, s katerima je ugotovljena izločitvena pravica ali je toženi stranki naložena izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Za vse te sodbe namreč velja, da so neposredna podlaga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo po prvem odstavku 40. člena ZZK-1.
Načelo materialnega procesnega vodstva velja ne glede na to, ali ima stranka kvalificiranega pooblaščenca. Pritožnica pa prezre nadaljnje stališče sodne prakse, da je ta okoliščina merilo sodnikovega dolžnega ravnanja, torej kako podrobna navodila mora dati stranki v okviru materialnega procesnega vodstva. Od kvalificiranega pooblaščenca se pričakuje poznavanje prava in večja skrbnost pri seznanitvi s sodno prakso, oblikovanju tožbenega predloga in dokazni pobudi. Poziv sodišča prve stopnje je bil izrecen in dovolj konkreten, da je pravni strokovnjak ob ustrezni skrbnosti iz njega lahko razbral, v čem je pomanjkljivost tožbenega predloga. Če iz kakršnegakoli razloga tožničina pooblaščenka poziva ni razumela, pa je zahtevana profesionalna skrbnost terjala, da na to okoliščino sodišče pravočasno opozori.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00017972
Zakon o evidentiranju nepremičnin člen 9. SPZ člen 77. ZTLR člen 20.
pridobitev lastninske pravice - pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - elaborat ureditve meje - delitev parcele - evidentiranje sprememb katastrskih podatkov - napaka v postopku evidentiranja - napaka pri prenosu podatkov - upravni postopek ureditve meje in parcelacije - geodetska napaka - katastrski načrt geodetske uprave - geodetska izmera
Tožeča stranka zatrjuje pridobitev dela parcel tožene stranke na podlagi pogodbe, kjer je njena parcela opisana kot večja kot jo ima v naravi. Tožena stranka pa je dokazala, da je pred tem pridobila svojo parcelo v obsegu, kot je bila v naravi prenešena meja med novo nastalima parcelama po pred tem izdanem elaboratu o delitvi parcele. Dejstvo, da je v zemljiškem katastru drugačna izmera, kot je v naravi meja med obema parcelama, na lastninsko pravico tožeče stranke ne more vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016068
OZ člen 186, 352, 353, 357.
deliktna odškodninska odgovornost - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje kazenskega pregona - daljši zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni in objektivni zastaralni rok - solidarna odškodninska odgovornost - regresni zahtevek zavarovalnice - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - res iudicata kot procesna ovira - meritorna sodna odločba - procesna odločba
Sodišče je glede ugovora zastaranja pravilno navedlo, da je treba v konkretni zadevi uporabiti določbo 353. člena Obligacijskega zakonika, ker je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem. Odškodninski zahtevek zastara, ko se izteče čas, ki je potreben za zastaranje kazenskega pregona.
Sodišče je pravilno navedlo, da gre za pravnomočno razsojeno stvar, kadar o vsebini zahtevka sodišče odloči z meritorno odločbo. Sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo zoper toženca ne predstavlja meritorne odločitve.
Tudi če bi lastnica opustila svojo dolžnost vzdrževanja stanovanja in zagotavljanja njegove normalne uporabe, tožnik kot najemnik v stanovanje ne bi smel posegati. V tem primeru bi moral predlagati stanovanjski inšpekciji, da odredi izvedbo del, ki so potrebna za zagotavljanje normalne uporabe stanovanja ali skupnih delov (93. člen SZ-1). Le v primeru obstoja kakšnih izrednih okoliščin, zaradi katerih bi bila popravila neodložljiva, da se zavarujejo življenje ali zdravje stanovalcev ali stanovanje in oprema v njem pred večjo škodo, bi tožnik lahko deloval brez lastničinega soglasja, nato pa od nje zahteval povračilo stroškov. Vendar pa takšnih izrednih okoliščin tožnik niti ni zatrjeval. O vrsti vlaganj se sodišču ni bilo treba posebej opredeljevati, upoštevaje dejstvo, da za njihovo izvedbo soglasja ni izkazal, niti postopanja v skladu z določbami 93. in 97. člena SZ-1.
tuja stvar - izročitev stvari v posest - vrednost vozila - izguba vrednosti vozila - zmanjšanje premoženja - hramba avtomobila - tehnična brezhibnost vozila - deliktna odškodninska odgovornost - splošna prepoved povzročanja škode - obstoj protipravnosti - opustitev dolžne skrbnosti - seznanitev oškodovanca z obsegom škode - zastaranje odškodninske terjatve
Zmotno je toženčevo stališče, da protipravno posedovanje vozil ne more predstavljati odškodninske odgovornosti. Zmanjšanje vrednosti, ki predstavlja vtoževano pravno upoštevno škodo, lahko namreč povzroči tudi (ob hkratnem poteku časa) protipravna opustitev izročitve tuje lastnine v posest, saj je (že) s tem lastniku onemogočeno vnovčenje njene vrednosti (ob tem pa tudi ustrezno vzdrževanje stvari za ohranjanje njene vrednosti).
pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - dopolnitev vloge za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse - pravica do pravnega sredstva
Če tožena stranka v predlogu in dopolnitvi ni podala svoje davčne številke, davčne številke sina in njegovega državljanstva, to ne pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi moglo oziroma moralo odločiti o predlogu. Tedaj bi predstavljala odločitev nesorazmeren poseg v ustavno pravico do pravnega sredstva. Tožena stranka se utemeljeno sklicuje na peti odstavek 12.a člena ZST-1, ki določa, da materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. . Podatka o EMŠO in davčni številki služita samo identifikaciji udeležencev, bistvo odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks pa je ugotavljanje premoženjskega stanja. Dani podatki bi morali sodišču prve stopnje zadostovati za pridobitev tistih ostalih relevantnih podatkov in davčnih številk, za katere ocenjuje, da z njimi ne razpolaga, jih pa za odločitev potrebuje. Zato ugotovljena tožničina opustitev ne more biti razlog, da njen predlog ni primeren za obravnavo in za odločitev o zavrženju, ki se kaže kot nesorazmeren ukrep1.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - primarni in sekundarni strah
Pravilno je materialnopravno izhodišče prvega sodišča, da je pravdno sodišče na podlagi 14. člena ZPP, ko gre za identično dejansko stanje, vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
postopek prisilne likvidacije - imenovanje likvidacijskega upravitelja - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - začetek stečajnega postopka na predlog upravitelja - nagrada upravitelja - smiselna uporaba pravil - nagrada stečajnega upravitelja - odmera in plačilo nagrade upravitelja - otvoritveno poročilo upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - pravica do nadomestila
V postopku prisilne likvidacije se glede vprašanja, kaj vključuje nagrada upravitelja, smiselno uporabljajo zakonske določbe o nagradi upravitelja v stečajnem postopku. Če bi likvidacijski upravitelj v postopku prisilne likvidacije opravil storitve prevzema prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter izdelal otvoritveno poročilo, bi bil upravičen tudi do nadomestila za prevzem prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila.
Ker upravitelj ni predložil sodišču ne otvoritvenega ne končnega poročila, sam pa je trdil, da nobenega od teh poročil niti ni izdelal, je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upravitelj le na podlagi trditev, da je z dnem imenovanja v postopku prisilne likvidacije prevzel posle dolžnika, za kar naj bi mu šla tudi nagrada, nima pravice zahtevati nadomestila za prevzem prostorov, premoženja in poslov dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila.
tožba - vsebina tožbe - trditveno breme - pravna podlaga - nevezanost sodišča na pravno podlago - nesklepčnost tožbe - vrnitev zadeve v novo sojenje - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi
Sodišče se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožnik, ampak mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00016467
KZ-1-UPB2 člen 86, 86/8, 86/9.
alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - presoja objektivnih in subjektivnih okoliščin - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - ponovitvena nevarnost - predkaznovanost - primernost izrečene kazni
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da predlaganega načina izvršitve kazni ne dopuščajo teža storjenega kaznivega dejanja, okoliščine, v katerih je bilo storjeno, vzroki za dejanje, kakor tudi nevarnost, ki jo storilec takega dejanja predstavlja za družbo ter njegova zmožnost ponovitve, pri čemer ni prezrlo višine povzročene škode, kakor tudi ne, da je bila obsojenka po storjenem kaznivem dejanju dne 15. 1. 2015 s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 8864/2013 obsojena za istovrstno kaznivo dejanje, kot to izhaja tudi iz sodbe Višjega sodišča v Mariboru II K 33473/2013 z dne 20. 6. 2018 ter da je izvršitev kazni zapora edina primerna, da bo delovala na obsojeno generalno in specialno preventivno v smeri resocializacije in jo odvračala od morebitnega podobnega ponovnega dejanja v prihodnje. Pravilno pa je tudi stališče prvostopnega sodišča, da mora kazen zapora ohraniti svoje bistvo, to je povračilnost.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00016397
ZZK-1 člen 115. SPZ člen 107, 107/1, 266, 266/1.
sprememba vpisa v zemljiško knjigo - nedokončana etažna lastnina - predlog za vpis dokončanja etažne lastnine - sodna delitev stvari
Gre za nedokončano etažno lastnino. Predlagatelja zato na podlagi sklepa GURS z dne 8. 11. 2016 ne moreta doseči „delne“ poočitve zgolj posameznih sprememb identifikacijskih podatkov o nepremičninah v zemljiški knjigi in obenem predlagane vknjižbe njune lastninske pravice pri dveh posameznih delih. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da bi predlagatelja vpise glede svoje nepremičnine, za kakršne se zavzemata, lahko dosegla v zemljiškoknjižnem postopku za dokončanje etažne lastnine na celotni stavbi.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016479
ZN člen 47. ZZZDR člen 51, 51/1.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev iz zapuščine - zapuščinska masa - obseg zapuščine - ugotovitev lastninske pravice - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev
Izhodiščno domnevo, da je bila zapustnica lastnica gotovine v znesku 50.000,00 EUR, ki je bila najdena v njenem bančnem sefu, je tožnik z uspehom celotnega dokaznega postopka izpodbil. Z ugovorom, da je šlo za zapustničine gotovinske prihranke, pa tožena stranka ni bila uspešna.
To pomeni, da to premoženje ne spada v njeno zapuščino in ga po zapustnici ni mogoče dedovati.
ZIZ člen 23, 64, 64/1, 65, 65/1, 65/2, 76, 76/1. ZZK-1 člen 80, 80/2, 80/3, 81, 81/1. ZPP člen 105, 105/3, 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/4, 354, 354/2, 358, 358-5.
ugovor tretjega - ustavitev izvršbe in razveljavitev izvršilnih dejanj - ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugotovitev ničnosti listine - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes za pritožbo - neobrazložena odločitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka - elektronsko podpisana vloga - odločitev o stroških - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Smiselna uporaba določbe 76. člena ZIZ v konkretnem primeru ni mogoča, saj predlog za izvršbo ni bil vložen na podlagi izvršilnega naslova, temveč na podlagi verodostojne listine, poleg tega pa je sklep o izvršbi v tej zadevi pravnomočen. Zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za uporabo določbe 76. člena ZIZ po uradni dolžnosti.
OZ člen 239, 246, 346, 346/1. ZPacP člen 20. ZZDej člen 1, 1/1.
poslovna odškodninska odgovornost - zdravniška strokovna napaka - pojasnilna dolžnost zdravnika - kršitev pojasnilne dolžnosti - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - kršitev pogodbene obveznosti - začetek teka zastaralnega roka - vedenje o škodi in povzročitelju - nastanek škode
Zapadlost terjatve iz pogodbenega razmerja določa tudi trenutek pričetka teka zastaralnega roka zaradi odškodninskega zahtevka zaradi nepravilne izpolnitve. Pri odškodninski odgovornosti zaradi kršitve pogodbene obveznosti pa je pomembno še, da oškodovanec izve za škodo. Za obravnavani primer to pomeni, da je (tudi) za pričetek petletnega teka zastaralnega roka zaradi kršitve poslovne obveznosti zaradi zatrjevane medicinske napake in kršitve pojasnilne dolžnosti treba ugotoviti, kdaj je tožnik izvedel, da je zdravnik kršil pogodbo (storil medicinsko napako oziroma ni opravil potrebne pojasnilne dolžnosti). Sodna praksa veže začetek zastaranja na trenutek, ko je škoda določljiva in ko je oškodovanec izvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel ugotoviti obseg in višino škode ter je imel vse realne možnosti za uveljavitev odškodninskega zahtevka. Pomembno je védenje oškodovanca oziroma vsaj možnost njegove seznanitve z obsegom škode in s povzročiteljem.
ZIZ člen 17, 17/1, 20, 38a, 38a/1, 38a/5, 38a/6, 40, 40/5. ZPP člen 115, 115/2, 258, 258/2, 337.
sodna poravnava - izvršljivost sodne poravnave - potrdilo o izvršljivosti - vsebina predloga za izvršbo - varščina - plačilo varščine - varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja - neplačilo varščine - ustavitev izvršbe na premičnine - nenadna in nepredvidljiva bolezen - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - opravičilo izostanka z naroka - zdravniško opravičilo - dokazno pravilo - dovoljena pritožbena novota
Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla, zapadlost pa se dokazuje z zapisnikom o sodni poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Posebno potrdilo o izvršljivosti ni potrebno.
Za dokaz obstoja opravičljivih zdravstvenih razlogov za izostanek z naroka je uveljavljeno dokazno pravilo, po katerem mora stranka obstoj takih razlogov dokazati s predložitvijo zdravniškega opravičila, izdanega na obrazcu. Takega zdravniškega potrdila dolžnik vse do izdaje izpodbijanega sklepa ni predložil, zato je sodišče prve stopnje svojo odločitev upravičeno sprejelo brez njegovega zaslišanja.
Dolžnik je k pritožbi priložil zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka 25. 8. 2017 zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni, ki mu je onemogočala prihod na sodišče, izdano dne 27. 9. 2017, torej po izdaji izpodbijanega sklepa, in Obvestilo zdravniku Splošne bolnišnice z dne 14. 9. 2017, iz katerega izhaja, da je bil dolžnik od 25. 8. 2017 do 14. 9. 2017 hospitaliziran, zaradi česar ju prej niti ni mogel predložiti in zato predstavljajo dovoljeno pritožbeno novoto.
Sodišče, ki je ustavilo izvršbo, na podlagi pritožbe spremeni ali razveljavi sklep o ustavitvi, če je pritožbi priloženo dokazilo o plačilu varščine.
Sodišče prve stopnje je, sklicujoč se na primer I Cpg 1091/2015, utemeljeno izpostavilo tudi okoliščino, da je bila tožena stranka v roku 15 dni za podajo soglasja k umiku tožbe pasivna. Ne le, da se posledično šteje, da je privolila v umik tožbe (188. člen ZPP), pač pa je pomembno tudi to, da ni prerekala tožnikovih navedb iz umika tožbe, ki se nanašajo na kasnejšo seznanitev z izpolnitvijo zahtevka.
priposestvovanje - motenje posesti - lastninska tožba - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - pisna izjava priče - neresnična izjava - odklonitev pričanja - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravno odločilna dejstva - vplivanje na priče - dokazna ocena
Ker dokazna ocena ne temelji samo na tem, koliko prič je kaj izpovedalo, ni videti potrebe, da bi sodišče v primeru, ko stranka za dokazovanje istih dejstev predlaga veliko število prič, zaslišalo prav vse priče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00031378
OZ člen 131, 131/1, 148, 179, 179/1, 179/2, 352. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 13. URS člen 21, 26. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 27, 27/2. ZPP člen 154, 154/2, 168, 337, 337/1. ZST-1 člen 15.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice - bivalne razmere v priporu - odvzem osebne svobode - prostorska stiska - smrad - kršitev človekovih pravic - kršitev prepovedi diskriminacije - učinkovito pravno sredstvo - načelo sorazmernosti - pravica do povračila škode - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - nedopustna pritožbena novota - nerazumno dolgo trajanje postopka - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - individualizacija odškodnine - sodna praksa - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - odločitev o stroških postopka - končni uspeh strank v postopku - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - oprostitev plačila sodnih taks
Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin, ki jih je tožnik pretrpel zaradi neustreznih bivalnih razmer v priporu, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je tožnik pripor prestajal skoraj 8 mesecev, da je šlo za zaprt tip prestajanja pripora, zaradi česar je bil 21 ur na dan zaprt v premajhni sobi, njegov položaj pa je bil dodatno otežen v poletnih mesecih ter ob slabem vremenu, ko je bilo gibanje po nepokritem dvorišču oteženo oziroma praktično nemogoče. Hkrati je upoštevalo, da pri tožniku tako stanje ni pustilo hujših zdravstvenih posledic. Odškodnina v višini 2.410,00 EUR je primerno individualizirana in ustrezno umeščena v sodno prakso.
adaptacija objekta - nova stvar - nastanek nove stvari - skupna gradnja - ustni dogovor o skupni gradnji - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - skupno premoženje
Pritožbeno sodišče se strinja z materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da ni šlo za nastanek nove stvari, temveč za adaptacijo dela obstoječega objekta in preureditev v drugačne prostore in njihovo opremo za drug namen uporabe, ne da bi se pri tem spremenili oziroma povečali gabariti predhodne gradbene celote.
Opisani in izvedeni dogovor o gradnji (pred, v času gradnje ali kasneje) ni vseboval tudi dogovora o pridobitvi lastninske pravice v korist tretje tožnice in S. Š., bodisi na posameznem delu objekta (etažna lastnina) ali (so)lastninske pravice na celotnem objektu ali dogovora o spremembi tedanjih (so)lastninskih deležev, zato nima stvarnopravnih učinkov.