CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00016583
ZGO-1 člen 35, 35/2, 49, 50, 50/1, 50/6, 50a, 50a/1, 51, 54. ZPNačrt člen 15, 15/3, 56, 56/4. OZ člen 49, 59, 59/4, 110, 488, 488/1. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 254, 254/3. ZCes-1 člen 18, 28, 28/1, 123, 123/1. Pravilnik o projektni dokumentaciji (2008) člen 2, 10 - 12. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Vrba - Črnivec (Peračica) (2004) člen 43, 43/1, 43/2. ZUreP-1 člen 87, 89, 89/4.
prodajna pogodba za nepremičnino - plačilo kupnine - pogoj - pogoji in njihov učinek - neizpolnitev pogoja - izločitev izvedenca - odklonitveni razlog za izločitev - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - nepristranskost izvedenca - projektna dokumentacija - bistvena sestavina pogodbe - gradbeno dovoljenje - pridobitev gradbenega dovoljenja - predkupna pravica občine - pravne napake
Pritožbeno sodišče je že pritrdilo sodišču prve stopnje, da bi bilo tudi brez projektne dokumentacije PGD mogoče ugotoviti, ali je izvedba projekta po točki 8.1.1 Pogodbe možna ali ne.
Ni možno zaključiti, da je bil pogoj za zapadlost kupnine po točki 8.1.1 Pogodbe glede možnosti izvedbe petega kraka obstoječega krožnega krožišča določen v breme tožene stranke, kot to razlaga pritožnica. Zato za presojo, ali bi bila izvedba petega kraka krožišča možna ali ne, ni odločilno, da projektne dokumentacije za pridobitev PGD tožena stranka ni predložila. Tudi ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka zato nadaljevanje izvajanja Pogodbe blokirala.
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je predkupna pravica občine po ZUreP-1 določena v javnem interesu, da ZUreP-1 ne ščiti pravic posameznih subjektov, temveč predmet zavarovanja in interes občine, da pod enakimi pogoji kupi nepremičnine na svojem območju ter da sta zato pravni interes in hkrati tudi aktivna legitimacija drugih oseb, razen tistih, v korist katerih je predkupna pravica določena, izključena. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da se zato na kršitve teh določb ZUreP-1 tožena stranka ne more uspešno sklicevati in njenim trditvam o ničnosti Pogodbe ni moč slediti.
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnici, ki trdi, da ni zanetila sporne situacije, saj je z zgoraj navedenimi pripombami, ki so najmanj neprimerne in nedvomno presegajo raven strokovne kritike izvedenskega mnenja, izvedenca izzvala.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - primarni in sekundarni strah
Pravilno je materialnopravno izhodišče prvega sodišča, da je pravdno sodišče na podlagi 14. člena ZPP, ko gre za identično dejansko stanje, vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00016580
URS člen 35, 38. OZ člen 134. ZIRD člen 25, 66, 68.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - poseg v pravico do zasebnosti - pravica do varstva osebnih podatkov - svoboda izražanja - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - objava osebnih podatkov - tajni podatki - rejništvo - relativna javna oseba - javna razprava - interes javnosti
Objava imena, priimka, naslova tožnice in dejstva, da sta pri tožnici dva ranljiva dečka (torej tožničinih osebnih podatkov in dejstva iz njenega družinskega življenja), predstavlja poseg v tožničino zasebnost. Ta poseg je resen; upoštevaje naloge rejnika ranljivima otrokoma še toliko resnejši.
Ker pravica do zasebnosti ni neomejena, kljub tožničinem nestrinjanju z objavo, kršitev pravice ne bi bila podana, če bi šlo pri objavi za varstvo upravičenih interesov. Ker ima tožnica status zasebnice (ne relativno ali celo absolutno javne osebe), bi bil poseg v njeno družinsko življenje dopusten, če bi bili podani nujni, prisiljujoči razlogi, ki bi bili v konkretnem javnem interesu v ožjem smislu. Da bi bili podani takšni nujni in prisiljujoči razlogi, pa pritožnik niti ne trdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00017555
OZ-UPB1 člen 932, 933. ZPP člen 254.
zavarovalna pogodba - prijava zavarovalnega primera - nastanek škodnega dogodka - fingirana prometna nesreča - dopolnitev izvedenskega mnenja
Že sama neskladja med tem, kar trdi in izpoveduje tožnik in med tem, kar navaja zavarovanka toženke v prijavi zavarovalnega primera (priloga B12 spisovnega gradiva), zatrjevanega nastanka škodnega dogodka ne podpirajo. Zato ugotovitve v postopku postavljenega izvedenca prometne stroke, da način trka, kot ga zatrjuje tožnik, ne ustreza ugotovljenim in vidnim poškodbam vozil oziroma, da poškodbe na obeh vozilih v obsegu, obliki in intenziteti ne sovpadajo, zgolj dodatno potrjuje pravilnost ocene izvedenega dokaznega postopka, da do prometne nesreče ni prišlo na način, kot ga zatrjuje tožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00015478
ZUreP-1 člen 93, 93/3. EZ-1 člen 473, 473/5, 473/6. ZNP člen 37, 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177. ZPP člen 224, 224/1, 360, 360/1.
sodni depozit - pogoji za sodni depozit - javna listina - omejitev lastninske pravice v javnem interesu - pravica do izjave - pravica do izjave v nepravdnem postopku - pravica do izjave v postopku o sodnem depozitu - stroški postopka o sodnem depozitu
Ob odločanju o dovolitvi sodnega depozita sodišče ne presoja obstoja predpostavk za omejitev lastninske pravice nasprotne udeleženke. Njene navedbe v zvezi s tem, ali so izpolnjeni pogoji za vodenje upravnega postopka kot nujnega, ali je izkazana javna korist po tretjem odstavku 93. člena ZUreP-1, ali je predlog vložila upravičena oseba, ali je služnost pravilno predlagana, ali je bila nasprotna udeleženka o upravnem postopku že obveščena, ali je znesek položenega depozita kot odškodnina ustrezen, in, ali je dejavnost predlagateljice, v zvezi s katero je predlagana ustanovitev služnosti v javno korist, zdravju škodljiva, za odločitev v obravnavani zadevi zato niso odločilne. Nasprotnega udeleženca se pozove, da se izjavi o depozitu, šele, ko je ta dovoljen in položen, do izdaje sklepa o dovolitvi sodnega depozita pa je postopek enostranski.
ZZK-1 člen 40, 40/1.. ZGO-1 člen 2, 21, 211, 212, 213, 214.. ZJC člen 3.. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 2/1-25, 2/1-38.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice na podlagi odločbe državnega ali občinskega organa - nepremičnina s statusom javnega dobra - javna cesta - nekategorizirana pot - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Z odločbo občinskega organa ni opredeljen status javne ceste, pač pa nekategorizirane javne poti. Ta nima statusa javne ceste in ne gre za javno cesto kot grajeno javno dobro.
ZKP člen 39, 39/2, 39/2-2, 83, 83/4, 371, 371/1, 371/1-2.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev dokazov - seznanitev z nedovoljenim dokazom - izločitveni razlog - izločitev senata
Izločeni dokazni viri so takšne vsebine, da so lahko vplivali na odločitev sodišča prve stopnje. Pritožnik tako upravičeno graja postopanje sodišča prve stopnje, ki je predlog za izločitev predsednice senata in sodnikov porotnikov zavrglo in predloga vsebinsko sploh ni presojalo. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da bi pritožniki lahko svoj predlog na glavni obravnavi dne 25.1.2018 ponovili, saj se je takrat zaradi poteka časa glavna obravnava začela znova, dokazi so bili iz spisa že izločeni, zadevo pa je obravnavala ista predsednica oziroma senat, ki je sodeloval v postopku do izločitve dokazov. Ne glede na izostanek zagovornikovega ponovnega predloga za izločitev sodnika, pa bi sodišče prve stopnje moralo postopati v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP.
postopek v sporu majhne vrednosti - pogodba o pripoznavi in obročnem odplačevanju dolga - pisna pripoznava zastarane obveznosti - pretrganje zastaranja
Pri pisni pripoznavi zastarane obveznosti nastopijo enaki učinki kot pri pretrganju zastaranja.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 12, 12/1, 13, 14, 15, 16, 17.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - pogoji za potrditev evropskega naloga za izvršbo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - sodna odločba o nespornem zahtevku
Sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kot je bil izdan v obravnavani zadevi in zoper katerega dolžnik ni ugovarjal, ni mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo v smislu Uredbe o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.
vrednost zapuščine - prikrajšanje nujnega deleža - terjatev do zapuščine - terjatev do zapustnika - napotitev na pravdo
Toženka je v zapuščinskem postopku zatrjevala, da je prišlo do prikrajšanja njenega nujnega deleža. Ker je obstajal med sodedičema (pravdnima strankama) spor glede obstoja in višine terjatve iz naslova pogrebnih stroškov in terjatve do zapustnice iz naslova pomoči oziroma posojila, je zapuščinsko sodišče postopek prekinilo in (med drugim) tožnika napotilo na pravdo zaradi dokazovanja, da ima do zapuščine terjatev v znesku, ki je višji od 5.494,75 EUR. Tožnik te terjatve v zapuščinskem postopku ne izterjuje, temveč zgolj zahteva njeno upoštevanje pri obračunski vrednosti zapuščine. Kot je bilo že omenjeno, je bil v zvezi s tem napoten na pravdo, kjer je svoja pravna upravičenja pravilno uveljavljal z ugotovitveno tožbo. Nepravilno je torej pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje tako oblikovanemu tožbenemu zahtevku ne bi smelo priznati pravnega varstva in da bi tožnik to svojo terjatev lahko uveljavljal zgolj v posebnem, od zapuščinskega postopka povsem ločenem postopku.
ZFPPIPP člen 403, 403/1, 403/1-1, 407, 407/1, 407/1-1, 407/1-2, 407/4.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - pravočasno navajanje dejstev
Dejstva, ki jih zatrjuje pritožnica, bi utegnila biti pomembna, če bi jih uveljavljala pravočasno, tj. v pravočasno vloženem ugovoru proti odpustu obveznosti. Sodišče prve stopnje bi v tem primeru izpodbijani sklep smelo izdati šele po pravnomočno zavrženem ali zavrnjenem ugovoru. Ker pa pritožnica ugovora proti odpustu obveznosti ni vložila, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
obnova postopka - odškodninska odgovornost - kavzalnost - nova dejstva in novi dokazi
Pritožnica ne more uspeti s pritožbenim stališčem, da obnova postopka ni utemeljena, če je razlog za obnovo postopka le v novih dejstvih in dokazih, ki se nanašajo na protipravnost kot enega od elementov odškodninske odgovornosti, ne pa tudi na škodo. Drži, da je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi elementa škoda, vendar, kar je bistveno, je sodišče prve stopnje ta razlog v sodbi podalo le obiter dictum. Sicer pa pri tem vprašanju ne gre za vprašanje obstoja škode, kot to zmotno zatrjuje pritožnica, temveč za vprašanje zapadlosti škode.
V fazi preizkusa terjatev se upravitelj izreka o tem, ali priznava ali prereka prijavljeno terjatev. Iz stolpcev priznanih in prerekanih terjatev končnega seznama terjatev izhaja, da upravitelj upnikove terjatve ni prerekal. V stolpcu »Opombe in/ali obrazložitev prerekanih terjatev« napisano pa se ne nanaša na obstoj ali višino prijavljene terjatve, temveč gre za zapis razveznega pogoja, ki je opredeljen v tretjem odstavku 296. člena ZFPPIPP, tj. za zapis okoliščin, ki bodo pomembne šele ob poplačilu upnikove priznane terjatve.
lahka telesna poškodba - dejansko stanje - pomanjkanje dokazov - dejanje ni dokazano - oprostilna kazenska sodba
Pri oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje upoštevalo zgolj navedbo oškodovanca in priče. Pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni zadosti kritično ocenilo izpovedbe priče ter premalo upoštevalo izpovedbo obdolženčeve sosede, je utemeljena.
V uvodu zamudnega sklepa ni identifikacijskih podatkov pravdnih strank iz 2. točke prvega odstavka 180.a člena ZPP, kot to zahteva določba drugega odstavka 324. člena ZPP. Čeprav sodišče prve stopnje ni navedlo EMŠO pravdnih strank oziroma vseh njunih identifikacijskih podatkov, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, v zvezi z drugim odstavkom 324. člena ZPP, ker to ni moglo vplivati na zakonitost in pravilnost zamudnega sklepa. Namen identifikacijskih podatkov iz 180.a člena ZPP v uvodu odločbe je v določitvi pravdnih strank med katerimi je tekel spor in za katere velja odločba. Tožena stranka med postopkom na prvi stopnji ničemur ni ugovarjala, pa tudi v pritožbi ne navaja, da tožnik ni njen bivši mož I. C. iz S. Š. oziroma da ona ni njegova bivša žena I. Š. R.. Nobenega dvoma ni med kom je tekel spor in za koga velja izpodbijani sklep o motenju posesti.
insolventnost dolžnika kot materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka - odškodninska odgovornost uprave (poslovodje) v primeru stečaja podjetja - pogodbena kazen
Ugotovitev insolvenčnosti mora temeljiti na konkretno ugotovljenih zapadlih terjatvah, ki jih družba ni bila sposobna poravnati oziroma na konkretnih dejstvih, subsumiranih pod abstraktno določbo 14. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je navedlo določbo 2. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
Na stališče, da je breme dokazovanja, da dolžnik ni insolventen, prav na tem dolžniku, pritožbeno sodišče ponavlja svoje stališče iz sklepa I Cp 940/2017, da morajo biti dolžniku najprej predočene konkretne terjatve, da je dolžan dokazovati sposobnost njihove poravnave. Abstrakten očitek insolventnosti ne zadošča.
ZFPPIPP člen 49, 121, 121/1. ZPP člen 18, 319, 319/1.
postopek osebnega stečaja - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka - pristojnost za postopek osebnega stečaja - mednarodna pristojnost
ZPP res določa, da se sodišče, če za odločitev ni pristojno sodišče Republike Slovenije, izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, kar lahko stori med postopkom. To pravilo se v postopkih zaradi insolventnosti uporablja zgolj smiselno. Za postopek osebnega stečaja pa po oceni višjega sodišča smiselna uporaba narekuje, da je to mogoče le med predhodnim postopkom zaradi insolventnosti, torej najkasneje do pravnomočnosti sklepa o začetku postopka. Čim pa postane sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti pravnomočen, pa to ni več mogoče, saj pravnomočnega (končnega) sklepa, izdanega v predhodnem postopku zaradi insolventnosti, ni več mogoče razveljaviti, razen ob dovoljenih preizkusih tega sklepa, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre. Navedenega ne more spremeniti niti navedba o sprožitvi postopka proti RS pred ECJ v Luxemburgu.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - direktna tožba oškodovanca - neravnine - namakalni sistem
Čeprav višina razpršilca oziroma njen dvig nad travnato površino, ni bil zatrjevan, pa že vpogled fotografije (priloga A5) omogoča sklepanje, da je razpršilec toliko dvignjen nad travnato površino in takšne oblike (kar pa je bilo zatrjevano), da predstavlja oviro, ki ni nekaj vsakdanjega in običajnega na urejeni travnati površini ob hiši, po kateri se stanovalci in obiskovalci prosto gibljejo in zaradi katere utemeljeno lahko pride do izgube ravnotežja in posledično padca, če stopimo nanjo.
Tožniki so trdili, da jim toženec ni izročil vsega denarja po posojilnih pogodbah, temveč je del denarja, ki ga je dvignil s svojega računa, istega dne oziroma kasneje položil na svoj drug račun. V zvezi s tem so predlagali poizvedbe pri toženčevi banki. Sodišče prve stopnje dokaza ni izvedlo niti ni obrazložilo, zakaj tega ni storilo. V takem primeru je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožniki konkretizirano uveljavljajo. Ker gre za kršitev, ki jo je lahko pritožbeno sodišče odpravilo samo, je opravilo poizvedbe pri banki, nato pa dokaz izvedlo na pritožbeni obravnavi. Ker dokaz ni potrdil tega, kar so tožniki trdili, je njihovo pritožbo zavrnilo.
Za obstoj očitne nesorazmernosti med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo ne zadošča le primerjava čistih vrednosti, temveč se nesorazmernost lahko odraža tudi v posebnih bremenih ali dodatnih obveznostih, ki jih prevzema prikrajšana stranka. Vendar teh v obravnavanem primeru ni.
Toženec je uspel dokazati, da sta tožnika dejansko prejela 190.000 EUR na podlagi dveh posojilnih pogodb. Ni šlo za to (kot so trdili tožniki), da sta podpisala potrdila o prejemu tega zneska zaradi stiske.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00015996
OZ člen 103, 649, 662, 662/1. ZPP člen 154, 154/3, 183, 183/1, 183/1-2, 215, 311, 313, 347. ZFPPIPP člen 164, 164/2.
pobot terjatev - prisilna poravnava - primopredaja - prevzem dela - zadržanje denarnih sredstev - odprava napak v garancijski dobi - izpolnitev neznatnega dela obveznosti - pravilo o dokaznem bremenu - nasprotna tožba - pogodbena kazen - stroški postopka - gradbena pogodba - rok plačila
Zadržanje sredstev v višini 10% pogodbene vrednosti pri posameznih obračunskih situacijah je dogovorjeno v zavarovanje odprave napak v garancijski dobi oziroma za predložitev garancije v zavarovanje odprave napak, ki bi se lahko pojavile v garancijski dobi. Če se v garancijski dobi pojavijo napake, naročnik za njihovo odpravo lahko porabi zadržana sredstva. Če pa se napake ne pojavijo do poteka garancijske dobe, se s tem trenutkom šteje, da je izvajalec svojo obveznost na drug način izpolnil. Takrat se tudi izpolni pogoj za plačilo preostanka dogovorjenega plačila izvajalcu del.
Ker je bilo pred sodiščem kot nesporno ugotovljeno, da je bila nad tožečo stranko potrjena ponovna prisilna poravnava, pomeni, da za terjatev po tožbi in po nasprotni tožbi velja materialno pravno pravilo, da če ob začetku postopka prisilne poravnave hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do insolventnega dolžnika in nasprotna terjatev insolventnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom postopka prisilne poravnave veljata za pobotani.
Glede na navedeno posledico zakonskega pobota ter dejstvo, da postopek po nasprotni tožbi, ki se obravnava ločeno, še ni končan, je pritožbeno sodišče spremenilo tudi odločitev o 15 dnevnem roku izpolnitve, ki začne teči od prejema sodbe, tako da je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati 424.408,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 7. 2018 do plačila, v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe o nasprotni tožbi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju. V kolikor bo sodišče ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke po nasprotni tožbi do tožene stranke po nasprotni tožbi, bo namreč le na tak način lahko uporabilo določbo prvega odstavka 164. člena ZFPPIPP.
V primeru, kadar gre za delen uspeh pred prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem, zakon predvideva več možnih odločitev o stroških postopka. Glede na vtoževano glavnico je tožeča stranka uspela v pravdi 84,40%, tožena pa v višini 15,60%, kar bi pomenilo, da bi po pobotanju stroškov razliko morala plačati tožena stranka tožeči stranki. Vendar je tožeča tožbo vložila preuranjeno in je bil njen zahtevek za plačilo obresti neutemeljen v celoti od leta 2008 do leta 2018, to pa so okoliščine, ki bi lahko narekovale tudi odločitev, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki ustrezen del njenih stroškov, tožena stranka pa ničesar tožeči stranki. Pritožbeno sodišče je upoštevaje tak položaj odločilo, da naj vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka.