Vrhovno sodišče se je glede vprašanja, ali zavarovancu višja pokojnina, upoštevaje ustavno odločbo, pripada že vse od upokojitve dalje, že izreklo v več zadevah. V navedenih zadevah poudarja, da je Ustavno sodišče trenutek upravičenosti do višje pokojnine vezalo na datum odločbe, izdane po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih odločitev velja za naprej. Priznanje višje pokojnine za naprej ne pomeni nedopustnega retroaktivnega posega v že pridobljene in s tem ustavno varovane pravice. Gre za urejanje razmerij za naprej in ne za poseg v pridobljeno pravico.
ZDR člen 147, 148.. ZDR-1 člen 148, 148/7, 149.. ZObr člen 96, 97, 97a, 97b.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 8.. MESL člen 4.
dodatek za delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo - vojak - javni uslužbenec - referenčno obdobje - denarno nadomestilo - ugovor zastaranja - kompenzacija
Že s tem, da se število presežnih ur ugotavlja glede na fiksno določena polletna koledarska obdobja ter ob upoštevanju, da je tožnica za te ure v primeru, ko jih je po izteku referenčnega obdobja koristila kot proste ure, prejela 30-odstotni dodatek za delo preko polnega delovnega časa, je zadoščeno pogojem iz 97.b člena ZObr oziroma sedmega odstavka 147. člena ZDR in sedmega odstavka 148. člena ZDR-1. Tožničino zavzemanje, da bi bilo mogoče kompenzirati zgolj ure znotraj istega polletnega referenčnega obdobja, ni utemeljeno, saj bi to pomenilo, da je za presežne ure iz referenčnega obdobja, ki ob njegovem zaključku postanejo nadure, edina dopustna odmena le plačilo 130 % osnove, ne pa tudi njihova kompenzacija ob plačilu 30-odstotnega dodatka. Da je tudi slednja možnost ustrezna odmena delodajalca za plačilo nadurnega dela, izhaja iz dosedanje sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in pritožbenega sodišča, in ni neskladno z mednarodnimi akti.
zapuščinski postopek - pravnomočno končan zapuščinski postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - predmet zapuščinskega postopka
Denarna protivrednost zapustnikovega nepremičnega premoženja in izplačana odškodnina nista bila del zapuščine, zaradi česar sta lahko le predmet ustreznih obligacijskih zahtevkov v pravdi, ne pa predmet zapuščinskega postopka.
Sestopanje z višine 90 cm, brez pripomočka, ne predstavlja običajnega načina sestopanja iz enega višinskega nivoja na drugi višinski nivo in takega sestopanja kljub previdnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo. Dejstvo, da so delavci na stroj že dalj časa stopali in sestopali brez ustreznih pripomočkov ne razbremenjuje delodajalca odgovornosti, da poskrbi za varne pogoje dela. Podana je njegova krivdna odgovornost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026731
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 354, 354/1.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - objektivna identiteta - količina droge - isti historični dogodek - zmanjšana kriminalna količina
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da opis dejanja po obtožbi obtožbe ne drži, obtoženega oprostiti vseh očitkov. Količina prepovedane droge ni zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, zato za izpolnjenost biti inkriminacije zadošča ugotovitev, da je obtoženec določen (vendar točno neugotovljen del) prepovedane droge nedvomno kupil in hranil z namenom prodaje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in po izvedenem dokaznem postopku v konkretnem delu opisa dejanja zajeto kriminalno količino zmanjšalo, obtoženca pa spoznalo za krivega v obsegu, kot izhaja iz izreka sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016700
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP-UPB3 člen 358, 358/1, 372, 372-1, 394, 394/1.
oprostitev obtožbe - kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitev - zakonski znak kaznivega dejanja - dejanje ni kaznivo dejanje
Navedba, da je račune sprva plačeval, nato pa kljub pravilno izpolnjenim obveznostim računov, ki jih ni zavrnil, ni plačal, kljub temu, da je ob zapadlosti prvega računa imel dovolj sredstev za plačilo, ne predstavlja konkretizacije, na kakšen način naj bi obdolženec oškodovanca preslepil. Preslepitvenega namena pa ne konkretizirajo niti nadaljnje trditve v opisu, da je kasneje (29. 8. 2011) podpisal stanje odprtih postavk in je na pozive direktorice oškodovane družbe plačilo še naprej obljubljal (nazadnje 27. 2. 2013) in da se kasneje na klice in opomine več ni odzival ter iz zaposlitve pridobljenih sredstev ni namenil niti za delno poplačilo dolga, temveč gre le za opis okoliščin, nastalih po tem, ko se pogodba ni več izvajala, ne pa pri izvajanju pogodbe, na podlagi katere so bili računi izdani in niso bili plačani, kot se mu očita, torej v obdobju od 8. 9. 2009 do 12. 4. 2010.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - oškodovanec kot tožilec - nekonkretizirana navedba
Kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 se lahko stori le z obema oblikama naklepa, torej tedaj, ko se storilec zaveda svojega dejanja in ga hoče storiti (direktni naklep), ali ko se storilec zaveda, da lahko stori dejanje, pa v to privoli (eventualni naklep). Opis dejanja, kot ga vsebujeta obtožni predlog in njegova dopolnitev po pravilni presoji sodišča prve stopnje glede tega ni dovolj konkreten in jasen, pa je zato pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da iz njega niso razvidni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, ki bi ga naj storil osumljeni. Iz opisa ne izhaja, da naj bi osumljenec naklepno poškodoval osebni avto oškodovanca kot tožilca. V opisu je navedeno zgolj to, da bi naj osumljenec, ko se je peš odpravil proti poštnemu nabiralniku, pritrjenemu na vhodna vrata hiše M. 26, z levo nogo (v predelu od stopala do stegna) zadel v brizgalko za pranje levega žarometa osebnega avtomobila, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru na navedenem naslovu. Tak opis dopušča tudi nehoteno poškodbo osebnega avtomobila.
zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - preuranjena izdaja sklepa - vštevanje darila - prikrajšanje nujnega deleža - darila, ki vplivajo na obseg zapuščine - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - sporno dejansko vprašanje - predhodno vprašanje
Dokler v zapuščinskem postopku ni jasno, ali bo nastopilo zakonito ali oporočno dedovanje, je preuranjeno kogarkoli napotiti na pravdo glede vštevanja daril oziroma prikrajšanja nujnega deleža. Razen tega pa morda pravda, glede na to, da se bo v pravdi po tožbi, ki jo je že vložil dedič, ugotavljalo ali so mu bila darila dana, s tožbo za vštevanje daril ne bo več potrebna.
Sodišče je tožbeni zahtevek presojalo tudi z vidika določb OZ o družbeni pogodbi, ter ob upoštevanju določbe 994. člena OZ, ki ureja korist in izgubo družbenikov, pravilno ocenilo, da iz razloga, ker tožnica ni podala trditev o tem, kolikšni so bili prispevki (v odstotku) posameznega družbenika v poslu, ter ker ni bilo mogoče izračunati, kakšna je bila izguba in kolikšen delež izgube bremeni posameznega izmed njih (in torej tudi toženca kot družbenika), tožbeni zahtevek tudi na podlagi družbene pogodbe ni utemeljen.
lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - lastninjenje po ZSpo - družbena lastnina - lastninska pravica - posest - izročitev nepremičnine v posest - pravica do posesti - upravljanje - športni objekt občinskega pomena - javni interes - lastninska pravica društev - vrnitveni zahtevek
Pravilen je zaključek, da ima toženka, ki se ukvarja z organizirano športno dejavnostjo, ob upoštevanju okoliščin konkretnega lastninjenja športnih objektov, pravico do posesti na teh nepremičninah.
V času uveljavitve ZSpo ni bilo jasno, kdo in v kakšnem postopku bo odločil o priglašeni lastninski pravici. Posledično s sprejemom sklepa med strankama še ni bilo jasno oziroma razčiščeno, kdo je lastnik spornih nepremičnin in da je bilo lastninjenje tedaj že končano. Prav to, da naj ostane upravljanje športnih objektov v sferi toženke, pa izhaja iz sklepa in dopisa, s čimer je bil vsebinsko jasno opredeljen njun tedanji materialnopravni odnos, tako glede vsebine (tj. odprtega vprašanja glede lastninjenja športnih objektov), toženkinega upravičenja do posesti (tj. nadaljnjega upravljanja) kot tudi časa njegovega trajanja (tj. do pravnomočnosti oziroma zaključka lastninjenja).
Ni avtomatičnega enačaja med lastninsko pravico in upravljanjem s športnimi objekti v javnem interesu, niti dvoma, da bi lahko poseg v toženkino posestno upravičenje, zgolj na temelju gole, olastninjene pravice, škodoval javnemu interesu v športu, prav tistemu, ki ga je že v času lastninjenja prepoznala sama tožnica, ki je toženki športne objekte prepuščala v upravljanje in izvajanje organizirane športne dejavnosti. Tako je toženkino posestno upravičenje utemeljeno tudi z vidika javnega interesa in ne nasprotuje bistvu lastninske pravice, niti pravni varnosti.
OZ člen 169, 179. ZPP člen 216, 216/1. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
neposlovna odškodninska odgovornost - presoja višine denarne odškodnine - lažji zvin vratne hrbtenice - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - stroški prevozov na zdravljenje
Tožnica je v skladu z določilom 169. člena OZ upravičena do popolne odškodnine. Ta zajema tako strošek za porabo goriva, kot tudi škodo zaradi obrabe vozila.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 1.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - uporaba tujega prava - uporaba tujega (hrvaškega) prava - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo - orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške - intenzivnost strahu - zmanjšanje življenjske aktivnosti - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem - tuja pomoč - izgubljen zaslužek - zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je treba na podlagi Konvencije o zakonu, ki se uporablja za prometne nesreče z dne 4. 5. 1971 pri odločitvi uporabiti pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreča - torej pravo Republike Hrvaške. Pri odločanju o obsegu škode in višini odškodnine je zato utemeljeno upoštevalo Zakon o obveznim odnosima (ZOO), Orientacijske kriterije za določanje denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške z dne 29. 11. 2002 (Orientacijski kriteriji) in sodno prakso hrvaških sodišč.
kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - predlog za kazenski pregon - vzročna zveza
Za dejanje, ki sta ga obtožba in sodba opisali pod točko I/2 in opredelili kot kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, oškodovanec ni pravočasno podal predloga za kazenski pregon, zato ga obdolžencu obtožba tudi ne bi smela očitati.
zahtevek za plačilo odškodnine - nova škoda po izvensodni poravnavi - nova škoda po sklenitvi poravnave - naknadna škoda - isti historični dogodek - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - kršitev razpravnega načela - znova opravljena glavna obravnava - kršitev materialnoprocesnega vodstva - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve - obstoj nove škode - obseg in višina škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Pri razmejitvi, katera škoda je nova, je treba najprej izhajati iz pravnoposlovne volje pravdnih strank, ki je bila izražena v obliki sklenjene poravnave. Tako ni odločilen zgolj objektivno (ne)predvidljiv razvoj oziroma zaplet poškodbe z vidika medicinske znanosti.
Kljub temu, da so tožnikove težave v smislu poškodbe vezi v desnem palcu obstajale že od škodnega dogodka dalje, se zanje tedaj ni vedelo. To velja tako objektivno, tj. za stroko (zdravnike), še toliko bolj pa za laičnega tožnika, zato je bila njegova poškodba vezi, kot se je razvila naknadno, nedvomno za vse presenetljiva, nova in zunaj dometa sklenjene poravnave.
SZ-1 člen 24, 24/5. ZFPPIPP člen 252, 296, 296/5, 383, 383/2, 383/2-3, 409. OZ člen 1019, 1019/3, 1022.
lastnik stanovanja - odgovornost najemnika za plačilo obratovalnih stroškov - stroški dobave toplote - osebni stečaj dolžnika - regresna terjatev - odpust obveznosti dolžnika - poroštvo - poroštvena obveznost
Skladno z 252. členom ZFPPIPP, ki določa, da pravne posledice stečaja nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primer določeno drugače, postopek osebnega stečaja nad toženko na tožničino regresno terjatev ne more vplivati. Na njeno regresno terjatev tudi odpust obveznosti po prvem in drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP, ki določata, da ta učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v drugem odstavku določeno drugače, ne učinkuje, saj učinkuje le za terjatve nastale do začetka osebnega stečaja, to je do 26. 1. 2015. Ob navedenem se za neutemeljene izkažejo pritožbene trditve, da gre v obravnavanem primeru za istovetnost denarnih terjatev in da na regresno terjatev tožnice, ki jo uveljavlja v tem postopku, učinkuje odpust obveznosti.
sklep o dedovanju - sprememba sklepa o dedovanju - prizadete pravice drugih, ki se opirajo na izpodbijani sklep - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev pritožbe
Po prvem odstavku 173. člena ZD lahko sodišče prve stopnje po pritožbi z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep ali ga prekliče, vendar le, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - trajna narava duševnih bolečin - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - tuja nega in pomoč - kriterij potrebnosti - sodni izvedenec - strokovno vprašanje
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti se priznava le v primerih, ko je zmanjšanje življenjskih aktivnosti trajne narave. Ko ni trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, se odškodnina v tej obliki odmeri tudi za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti le, če gre za duševne bolečine zelo močne intenzivnosti, daljšega trajanja, ali če so podane druge posebne (neobičajne) okoliščine; sicer se za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti odškodnina odmeri v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - grožnja - sila - napaka volje - nedopustna grožnja - neveljavnost sporazuma
Nedopustno grožnjo naj bi predstavljale besede "ali podpišeš ali pa se bomo kje drugje pogovarjali", vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik navedenih besed sploh ni dokazal, da pa tudi v primeru, ko bi bile take besede izrečene, ne predstavljajo pravno nedopustne grožnje. Vrhovno sodišče RS je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da grožnja s podajo izredne odpovedi ali z uvedbo kazenskega postopka ne predstavlja nedopustne grožnje po 45. členu OZ, zaradi katere bi bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja neveljaven.
SPZ člen 33. ZIZ člen 17, 49, 52, 64, 221. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 116.
sodno varstvo posesti - protipravnost motilnega dejanja - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - delo izvršitelja - subjektivne meje pravnomočnosti
Ni dvoma, da lahko že po naravi vsaka izvršba rezultira prav v motenju določene posesti. Navsezadnje je prav to pravno dopusten cilj, ki ga upnik v izvršilnem postopku lahko zasleduje in pričakuje - tj. pravno dopustno motnje posesti.
S tega vidika pa je takšna motnja dolžnikove posesti vtkana v samo zasnovo izvršilnega postopka, že zato pa sistemsko gledano ne dopušča s tega vidika protislovne sodne intervencije še v okviru sodnega varstva posesti iz 33. člena SPZ.
Izročitev nepremičnine v izvršilnem postopku, na način, da je prosta "vseh oseb", omogoča tudi izvršbo zoper tiste osebe, ki sicer kot dolžniki niso izrecno navedeni v sklepu o izvršbi, a se vsebinsko nahajajo v njegovi dejanski oblasti. S tega vidika takšna izvršitev sklepa o izvršbi le navidezno prebije ti. subjektivne meje pravnomočnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00016355
ZIZ člen 268, 272, 272/2, 273. ZPP člen 186. ZZK-1 člen 13, 63.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovanje nedenarnih terjatev - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - tožba na ugotovitev lastninske pravice - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - konkretizirana nevarnost - ustrezno sredstvo zavarovanja - zaznamba pravnih dejstev - delitev parcele - priviligirana sprememba tožbe
Za izkaz obstoja nevarnosti mora upnik dokazati nekaj več od zgolj možnosti, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika. Pritožnik ni izkazal takšne konkretizirane nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode (ki bi bila v čem več od tega, da vsak lastnik lahko razpolaga s svojo stvarjo) v zvezi s predlogom za prepoved odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine. Nameravana parcelacija v ničemer ne izkazuje nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode. To, kar lahko tožena stranka naredi v pravnem prometu s sedanjo parcelo, lahko naredi tudi s taisto nepremičnino, razdeljeno na več parcel.
V zemljiško knjigo je mogoče zaznamovati le tista pravna dejstva, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Zaznamba prepovedi vsakršne uradne ali neuradne delitve ter spremembe pravnega statusa nepremičnine ni eno od tistih pravnih dejstev, ki jih je mogoče vpisati v zemljiško knjigo.