KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026731
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 354, 354/1.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - objektivna identiteta - količina droge - isti historični dogodek - zmanjšana kriminalna količina
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da opis dejanja po obtožbi obtožbe ne drži, obtoženega oprostiti vseh očitkov. Količina prepovedane droge ni zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, zato za izpolnjenost biti inkriminacije zadošča ugotovitev, da je obtoženec določen (vendar točno neugotovljen del) prepovedane droge nedvomno kupil in hranil z namenom prodaje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in po izvedenem dokaznem postopku v konkretnem delu opisa dejanja zajeto kriminalno količino zmanjšalo, obtoženca pa spoznalo za krivega v obsegu, kot izhaja iz izreka sodbe.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovalna doba - upoštevanje priposestvovalne dobe pravnih prednikov - dobra vera - nedobrovernost - konkurenca pravnih naslovov - predmet pogodbe
Le če je bil posestni prednik nedobroveren, se dobra vera posestnega naslednika presoja samostojno. V obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno, da bi bili tožnikovi pravni predniki nedobroverni, ampak obratno, da toženi stranki dobre vere tožniku in njegovim pravnim prednikom ni uspelo izpodbiti.
Nepremičninski agent (tako kot notar) ni mogel preveriti, če so predmet prodaje tudi nepremičnine, ki niso zajete v pogodbi, so pa pogodbene stranke prepričane, da so predmet prodaje.
ZIZ člen 40c, 42a, 42a/1. ZIZ-L člen 70. ZPP člen 25.
evropski nalog za izvršbo - pristojnost - spor o pristojnosti - sprememba zakona
Za odločanje o upnikovem predlogu za potrditev sklepa o izvršbi kot evropskega naloga za izvršbo je pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe.
Splošno pravilo ZIZ-L je, da se postopki nadaljujejo in končajo po določbah spremenjenega zakona.
obratovalni stroški in stroški upravljanja - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - prekluzija tožbenih navedb - ugovor zoper sklep o izvršbi in prva pripravljalna vloga se obravnavata kot celota - predlog za izdajo sklepa o izvršbi kot tožba
Tožeča stranka z vložitvijo tožbe ni bila prekludirana. V predmetnem postopku se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku.
Sodišče prve stopnje je v skladu s prvim in drugim odstavkom 286.a člena ZPP tožeči stranki na prvem naroku za glavno obravnavo določilo rok za vložitev prve pripravljalne vloge.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016905
OZ člen 269. SPZ člen 212. ZIZ člen 17, 19, 21, 212. ZNP člen 145, 145/2.
sodni penali - nujna pot - služnost - nedenarna terjatev - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - dajatveni del - konfesorna tožba
Sodni penali so instrument pritiska na dolžnika, ki ni izpolnil svoje nedenarne obveznosti, ugotovljene v pravnomočni sodni odločbi, ki mora imeti lastnost izvršilnega naslova.
S pravnomočnostjo sklepa o ustanovitvi nujne poti pridobi upravičenec upravičenja, ki ustrezajo vsebini stvarne služnosti. Služnostni upravičenec tako prične nujno pot uporabljati s pravnomočnostjo sklepa o določitvi nujne poti, če pa se lastnik služečega zemljišča temu upira, lahko služnostni upravičenec zoper njenega zahteva izvršbo, vendar le, če je oblikovalnemu izreku sklepa o ustanovitvi nujne poti dodan tudi sam dajatveni izrek o zavezi lastnika dopustiti uporabo v dovoljenem obsegu. Dajatvenega izreka pa izvršilni naslov v konkretni zadevi ne vsebuje, kar pomeni, da je konkretni izvršilni naslov oblikovalne narave in ne nalaga dolžnici nobene obveznosti. Z omenjenim izvršilnim naslovom je zgolj opisana nujna pot v korist upnika ter določeno denarno nadomestilo za uporabo nujne poti, medtem ko dolžnici glede na to, da dajatvenega izreka o zavezi lastnice dopustiti uporabo v dovoljenem obsegu, ne nalaga. Zato upnik svojega varstva v izvršilnem postopku ne more doseči z vložitvijo predloga za določitev sodnih penalov, temveč lahko zahteva ustrezno varstvo s konfesorno tožbo.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - grožnja - sila - napaka volje - nedopustna grožnja - neveljavnost sporazuma
Nedopustno grožnjo naj bi predstavljale besede "ali podpišeš ali pa se bomo kje drugje pogovarjali", vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik navedenih besed sploh ni dokazal, da pa tudi v primeru, ko bi bile take besede izrečene, ne predstavljajo pravno nedopustne grožnje. Vrhovno sodišče RS je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da grožnja s podajo izredne odpovedi ali z uvedbo kazenskega postopka ne predstavlja nedopustne grožnje po 45. členu OZ, zaradi katere bi bil sporazum o prenehanju delovnega razmerja neveljaven.
Na podlagi navedenih premoženjskih razmer ter ob upoštevanju višine odmerjenih stroškov kazenskega postopka in sodne takse, je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča, pravilno odločilo, da jih je obsojeni sposoben plačati na način, kot je odločilo v izreku napadenega sklepa in sicer po obrokih.
ZD-B člen 212.. ZZZDR-UPB1 člen 51, 51/1.. ZPP člen 181, 181/3.
obseg zapuščine - spor o obsegu zapuščine - vrnitev denarja v zapuščino - skupno premoženje - vmesni ugotovitveni zahtevek
Tožnika sta s tožbo, naj se ugotovi terjatev zapustnika do njune sodedinje in naj se ji naloži vrnitev tega zneska v zapuščino, zasledovala pravno varstvo v korist vseh dedičev in ne le v lastno, zato ni razloga, da njuna udeležba v postopku ne bi zadoščala.
Predmet obravnavanja je sicer razmerje, ki je izvorno obligacijsko pravne in ne dednopravne narave, vendar gre za spor med dediči o obsegu zapuščine.
Težnja Zakona o dedovanju je, da se vsa sporna razmerja med dediči rešijo že med zapuščinskim postopkom in preprečijo nepotrebne naknadne pravde.
Tožnika v tej pravdi pravilno zasledujeta cilj, naj se terjatev zoper dedinjo realizira z vrnitivijo denarja v zapuščino.
Tožnik neutemeljeno meni, da bi bilo pri odmeri pravdnih stroškov potrebno upoštevati, da je uspel z zavrnitvijo pobotnega ugovora. Gre namreč zgolj za sredstvo obrambe tožene stranke (ne samostojen tožbeni zahtevek), katerega funkcija je doseči zavrnitev tožbenega zahtevka in ki bi ga bilo v zvezi s stroškovno odločitvijo mogoče upoštevati kvečjemu v primeru, če bi bila stranka z njim uspešna. Povedano drugače, pri uspehu z zavrnitvijo pobotnega ugovora ne moremo govoriti o uspehu v smislu uspeha v postopku, saj ta v ničemer ne vpliva na vtoževani tožbeni zahtevek oziroma višino prisojenega zneska.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za strah - intenzivni primarni strah - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - poseg v osebnostno pravico - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice
Pri tožniku ni šlo zgolj za prestrašenost ali zaskrbljenost, pač pa za strah, ki je bil dovolj intenziven, da je porušil njegovo duševno ravnovesje.
Tožnik je s svojim ravnanjem posegel v tožnikovo duševno integriteto, pri čemer je do groženj s smrtjo ob uporabi imitacije pištole prišlo na tožnikovem domu, kjer je utemeljeno pričakoval zasebnost in varnost.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-9, 25. ZD člen 28, 28/3, 163. ZPP člen 365, 365-1.
izrek sklepa - obrazložitev sklepa o dedovanju - pravni interes - čista vrednost zapuščine - taksna obveznost - podlaga za izračun sodne takse - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Stranke oziroma udeležence postopka zavezuje samo tisti del odločitve, ki postane pravnomočen, to je izrek, zato imajo pravico vložiti pravno sredstvo samo zoper izrek. Obrazložitev ne more postati pravnomočna in tudi ne zavezujoča za stranke. Za vložitev pritožbe zoper obrazložitev tako stranka nima pravnega interesa in je treba takšno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
skupno premoženje bivših zakoncev - obseg skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - plačilo kredita po razvezi - najem kredita - poplačilo celotne kupnine - skupni dolg zakoncev - dolgovi v zvezi s skupnim premoženjem - povračilni zahtevek - najem posojila brez soglasja zakonca
Odplačevanje obrokov kredita iz lastnih sredstev enega zakonca po razvezi zakonske zveze ne spreminja deležev na skupnem premoženju, lahko pa (razvezani) zakonec, ki je plačal skupni dolg iz svojega (posebnega) premoženja, zahteva od drugega zakonca povračilo tistega, kar presega njegov delež dolga.
Sestopanje z višine 90 cm, brez pripomočka, ne predstavlja običajnega načina sestopanja iz enega višinskega nivoja na drugi višinski nivo in takega sestopanja kljub previdnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo. Dejstvo, da so delavci na stroj že dalj časa stopali in sestopali brez ustreznih pripomočkov ne razbremenjuje delodajalca odgovornosti, da poskrbi za varne pogoje dela. Podana je njegova krivdna odgovornost.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - način izkazovanja zapadlosti terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve - odpoklicno upravičenje - vročanje - predlog za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - odgovor na ugovor - pristnost listine - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga - zaslišanje strank - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - stroški opomina
Upnik je že v predlogu za izvršbo pojasnil, da dolžnik svojih obveznosti ni izpolnjeval, dodatno pa je glede na dolžnikove ugovorne navedbe v odgovoru na ugovor pojasnil, da dolžnik v februarju in marcu 2015 ter maju in juniju 2015 ni niti delno poravnal anuitet in da je bil tudi predhodno in v nadaljevanju vse do odstopa od pogodbe v zamudi s plačilom, kar vse izhaja tudi iz k predlogu za izvršbo priložene knjigovodske kartice prometa. S tem je upnik izkazal pogoje, ki mu omogočajo uresničitev odpoklicnega upravičenja oziroma odstop od pogodbe.
Dolžnost navedbe dejstev in predložitve dokazov, na katere opira predlog za izvršbo, na upnika preide šele v primeru obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi, zato je predložitev te dokumentacije v odgovoru na ugovor pravočasna.
Vsak dokazni predlog mora biti substanciran, kar pomeni, da mora stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo.
Skladno z načelom stroge formalne legalitete oziroma vezanosti na izvršilni naslov sodišče izvršbe ne more dovoliti za več, kot izhaja iz izvršilnega naslova, ni pa ovire, da je ne bi dovolilo za manj oziroma za nižje zneske, kot jih določa izvršilni naslov.
ZDR-1 člen 132, 132/1, 200, 200/3.. ZJU člen 5, 5/1, 22, 22/1, 24, 24/5, 25, 33.. ZUJF člen 179, 179/1, 179/3.. ZPIZ-2 člen 429.
odpravnina - starostna upokojitev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpravnina ob upokojitvi - direktno sodno varstvo
Tožnica je v tem sporu zahtevala plačilo razlike iz naslova odpravnine ob upokojitvi. Takšno denarno terjatev lahko delavec, ob upoštevanju prvega odstavka 5. člena ZJU, uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem skladno s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1, saj je dopustno direktno sodno varstvo.
Ker je tožnica minimalne pogoje za starostno upokojitev pridobila 30. 12. 2016 in ji je s tem dnem prenehalo tudi delovno razmerje, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpolnila pogoj iz tretjega odstavka 179. člena ZUJF in je upravičena do odpravnine v višini treh povprečnih plač zaposlenega v RS za pretekle tri mesece.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016790
ZKP-UPB4 člen 371, 371/1, 371/1-11, 402, 402/3, 502, 502b.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje ukrepa
Okoliščine od odreditve zavarovanja zahtevka se po oceni pritožbenega sodišča niso v ničemer spremenile obdolžencu v korist, zato še zmeraj obstaja ista nevarnost odtujitve premoženja, saj ni spregledati takojšnjega razpolaganja obdolženca s koristjo, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016780
KZ-1 člen 212, 212/1, 212/4. ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 371, 371, 371/1-9. ZIS-UPB3 člen 7, 7/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopa - prekoračitev obtožbe - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - igre na srečo - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - kazenska sankcija - odločba o stroških kazenskega postopka
Denarne verige so na podlagi drugega odstavka 7. člena Zakona o igrah na srečo prepovedane in zanje na območju Slovenije ni mogoče pridobiti dovoljenja, v obravnavanem primeru pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni prezrlo tudi, da so vplačila potekala gotovinsko brez izdaje potrdil o prejemu denarja, netransparetno z vidika sheme, kamor so se po vplačilu še drugih oseb uvrstili posamezni oškodovanci, ter na podlagi darilnih pogodb oziroma izjav, s podpisom katerih so darovalci denar za obdarjence izplačali obdolžencu in se uvrstili v shemo pod vrh obdarjenca, s podpisom izjave pa se zavezali, da iz tega naslova ne bodo uveljavljali civilnih ali kazenskih zahtevkov.
Premoženjske razmere obdolženca in njegova obveznost, da preživlja otroka, sodišču prve stopnje niso dajale podlage za zaključek, da bo s plačilom stroškov kazenskega postopka njegovo preživljanje in preživljanje otroka ogroženo, zato mu jih je utemeljeno naložilo v plačilo.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca - pristanek na vožnjo z vinjenim voznikom - neuporaba varnostnega pasu - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - skaženost
Višina 20 % prispevka tožnika, ker je prisedel k vinjenemu vozniku, je materialnopravno pravilna. Da vinjenost voznika zmanjšuje njegove vozniške sposobnosti, je splošno znano. Zato tudi vožnja pod vplivom alkohola ni dovoljena. Prisedanje k vinjenemu vozniku pa je neskrbno ravnanje, s katerim oškodovanec tudi sam prispeva k nastanku škode ali povzroči, da je škoda večja, ko bi bila sicer. Toženec bi ob potrebni skrbnosti moral opaziti, da je bil voznik vinjen.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/3, 6/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
ugovor se šteje za umaknjen - strokovni sodelavec - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - nepravilna sestava sodišča - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Strokovna sodelavka je odločila, da se dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen zaradi neplačila sodne takse, omenjeni sklep pa po svoji naravi ne predstavlja vmesnega procesnega sklepa niti drugega sklepa oziroma dejanja, za kar je pooblaščen strokovni sodelavec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016850
ZPPŽP člen 18, 19. ZPP člen 337, 337/1.
odškodninska odgovornost - odgovornost železniškega prevoznika - objektivna odgovornost - nesreča pri vstopanju na vlak - škodni dogodek - telesna poškodba - trditvena podlaga - dejansko stanje - pritožbene novote - dokazna ocena - ekskulpacijski razlog
Odgovornost prevoznika v železniškem prometu za potnika zaradi nastalih telesnih poškodb je objektivna. Vendar je prevoznik v konkretnem primeru dokazal, da je do tožničine poškodbe prišlo zaradi njenega napačnega ravnanja, ko je roko vstavila v okvir vrat toaletnih prostorov, ko je ravno takrat vrata odprl drugi potnik in jo poškodoval.