Pritožnica v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev postopka, in sicer da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov. Navaja, da v sodbi manjka dokazni sklep. Pritožbeno sodišče odgovarja, da zgradba sodbe res ni tipična v smislu, da v obrazložitvi sodišče prve stopnje točno na enem mestu navede, katere dokaze je izvedlo in katerih ni, vendar pa je kljub temu iz 3. točke obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku prebralo v dokaz ponujene listine, kar je zadoščalo za ugotovitev pravno pomembnih dejstev o obstoju pogodbene podlage za tožničine servise in zato ni bilo treba zasliševati strank in predlaganih prič. Posamezne dokaze (listine) je potem ocenjevalo v nadaljnjih točkah obrazložitve.
Ustaljena sodna praksa je, da je sodišče pri uporabi pogodbenih določil vezano na trditve pravdnih strank in ni dolžno samo iskati pogodbenih določil, na katere se nobena od strank ne sklicuje.
ZFPPIPP člen 298a, 320, 320/1, 320/1-1, 345, 345/2, 395, 395/2. URS člen 33.
postopek osebnega stečaja - javna dražba - prodaja nepremičnine - primeren način prodaje - sorazmernost ukrepa - pravica do zasebne lastnine
Upničina terjatev, ki je zavarovana z ločitveno pravico na dolžničini nepremičnini, je bila že v celoti priznana. Dolžnica zato navedbe, da ima upnica do nje zgolj terjatev v višini dveh zapadlih anuitet, ne more uspešno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o prodaji nepremičnine.
Sodišče je nadalje ugotovilo, da je vse napake, ki jih je tožena stranka grajala, tožeča stranka odpravila. Slednja ugotovitev sodišča je za predmetno zadevo bistvena, saj je sodišče ugotovilo, da so napake oz. okvare stroja res obstajale, so bile grajane in pa tudi odpravljene. Sodišče je nadalje v izpodbijani sodbi glede grajanja napak obrazložilo le, da bi morala tožena stranka v primeru obstoja še kakšne druge napake, ki ni bila odpravljena s strani tožeče stranke, uporabiti možnosti, ki jih dajejo pravila o jamčevanju za napake. S tem sodišče prve stopnje ni zanikalo obstoja napak na stroju po nadgradnji in ni zanikalo do da grajanja napak s strani tožene stranke ni prišlo, ampak materialnopravno pravilno opozorilo toženo stranko, da bi morala v primeru, da so obstajale še kakšne napake, ki je tožeča stranka ni želela odpraviti, uporabiti določbe o jamčevanju za napake skladno s 633. členom in nadaljnjimi OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00016596
ZGD-1 člen 528, 529, 530, 545 ,545/2, 545/3, 547. ZFPPIPP člen 300, 300/1, 300/4, 301, 301/1. ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5, 286b, 286b/1, 286b/2.
grajanje procesnih kršitev - odvisna družba - obvladujoča družba - dejanski koncern - škodljiv pravni posel - povrnitev škode - odškodninski zahtevek - trditveno in dokazno breme - nadomestitev prikrajšanja odvisne družbe - izravnalni zahtevek
Prvi odstavek 286.b člena ZPP stranki nalaga breme, da kršitev določb ZPP pred sodiščem prve stopnje uveljavlja takoj, ko je to mogoče. Tožena stranka v pritožbi ne trdi, da zatrjevane kršitve ni mogla grajati nemudoma, prav tako pa tudi ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in za katero velja izjema iz drugega odstavka 286.b člena ZPP. Ker tožena stranka zatrjevane kršitve ni pravočasno grajala, zaradi prepovedi iz prvega odstavka 286.b člena ZPP z uveljavljanjem te kršitve v pritožbi ne more uspeti.
Sodišče prve stopnje se ni dolžno izrecno opredeliti do naziranj stranke, ki niso dovolj argumentirana oziroma so očitno neutemeljena.
Poročilo o razmerjih s povezanimi družbami predstavlja le podlago za vzpostavitev morebitnega izravnalnega zahtevka (drugi odstavek 545. člena ZGD-1), v primeru ko prikrajšanje odvisne družbe ni nadomeščeno na enega od načinov iz drugega odstavka 545. člena ZGD-1, pa obvladujoča družba na podlagi 547. člena ZGD-1 odgovarja odvisni za škodo, ta pa se lahko, kot vsaka druga škoda, dokazuje s katerimkoli dokaznim sredstvom, ki ga predvideva ZPP.
ZGD-1 predpostavlja obstoj vpliva obvladujoče družbe na odvisno družbo in ga ni potrebno posebej dokazovati, mogoče pa je dokazovati, da ni bilo vpliva zaradi ekskulpacije odgovornosti obvladujoče družbe za prikrajšanje odvisne družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00016740
ZMZPP člen 29, 56. ZPP člen 29. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7.
spor o pristojnosti - mednarodna pristojnost - mednarodni element - pogodbeno razmerje - predmet spora - izpolnitev obveznosti - plačilo opravljenih storitev - plačilo računa za mobilni telefon - pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišča RS - kraj izpolnitve
Ker gre v obravnavani zadevi za spor iz pogodbenih razmerij, saj je sporno plačilo pogodbeno dogovorjenih storitev tožeče stranke, pride v poštev določba 56. člena ZMZPP, po kateri je za spore iz pogodbenih razmerij sodišče Republike Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji. Tudi po prvem odstavku 7. člena Uredbe (EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, je za spore iz pogodbenih razmerij pristojnost slovenskega sodišča podana tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji.
Ker je izjava o umiku tožbe nepreklicna in neposredno učinkujoča, je sodišče prve stopnje po prejemu tožnikove izjave o umiku tožbe pravilno postopek ustavilo.
ZPP člen 213, 287, 287/1, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1. OZ člen 50.
spor majhne vrednosti - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe - pogodbena cena - davek na dodano vrednost (DDV) - vključenost davka v ceno - subjektivna simulacija - navidezna (simulirana) pogodba
Sodišče prve stopnje razlogov za zavrnitev dokaza za zaslišanje tožene stranke in priče ni navedlo. Pri tem pa tudi ni šlo za situacijo, ko bi se dokazna predloga (predvsem dokaz z zaslišanjem priče) očitno nanašala na dejstva, ki ne bi bila pravno relevantna. Te pomanjkljivosti zato pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno štelo, da je za presojo pasivne legitimacije bistveno, ali je A. A. v dogovorih s tožečo stranko nastopal v svojem imenu in za svoj račun, ali pa je nastopal v imenu tožene stranke in na njen račun. Trditvena podlaga pravdnih strank (zlasti tožeče stranke) te presoje ni zahtevala. Pač pa je zahtevala odgovor na vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za z vseh strani hoteno subjektivno simulacijo pogodbe.
V primerih, ko stranki ob sklenitvi (podjemne ali prodajne) pogodbe in določanju pogodbene cene ne omenjata DDV se šteje, da je slednji v ceno vključen.
spor majhne vrednosti - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec - trditvena podlaga - izpodbijanje dejanskega stanja - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - nedopustni pritožbeni razlogi
Ker pomanjkljivih trditev ne more nadomestiti izvedba dokazov, so neutemeljene pritožbene navedbe, ki grajajo zavrnitev dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca.
Zgolj z navedbo, da je pozivni sklep prejela 23. 4. 2018 in da to potrjuje priložena fotokopija izpodbijanega sklepa, na kateri je tožeča stranka kot datum prejema odtisnila datum 23. 4. 2018, pritožnica ni uspela vzbuditi doma v resničnost podatkov na vročilnici, tj. da ji je bil sklep vročen 17. 4. 2018.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015983
OZ člen 435. ZPP člen 213, 213/1, 452, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - stranska obveznost - prepozna vloga - nepotreben dokazni predlog - nedovoljen pritožbeni razlog
V sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži le po eno pripravljalno vlogo (452. člen ZPP). Vloga tožene stranke z dne 21. 3. 2018 pa je bila njena druga pripravljalna vloga, zato je sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo (453. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00020533
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 400/4, 400/5. KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - predlog za odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - rok za izbris obsodbe - izvršitev kazni - dolžina preizkusnega obdobja - potek preizkusnega obdobja - krajevna pristojnost - začasno prebivališče dolžnika - sprememba okoliščin med postopkom - ustalitev krajevne pristojnosti
V takem primeru, ko dolžnik zatrjuje, da so se tekom postopka spremenile okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane še naprej pristojno sodišče, ki je bilo za odločanje pristojno ob vložitvi predloga. Gre za institut ustalitve pristojnosti.
Zaradi kasnejše pravnomočne obsodbe predhodne pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje proti gospodarstvu ne bodo izbrisane v roku iz četrtega odstavka 82. člena KZ-1.
Zakonski rok za izbris obsodbe iz kazenske evidence začne teči z izvršitvijo kazni in ne z datumom pravnomočnosti obsodbe.
Tožena stranka bi lahko konkretizirano prerekala tako temelj kot višino zahtevka za vsak izdelan posamezni oglas, saj je tožeča stranka podala zadostno trditveno in dokazno podlago o njunem poslovnem razmerju. Uspeh dokazovanja tožeče stranke je prevalil konkretno procesno dokazno breme na toženo stranko, ki pa svojega dokaznega bremena ni zmogla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017651
ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 132, 921. URS člen 25.
prometna nesreča - zavarovalna pogodba - višina škode - zmanjšanje premoženja - stroški popravila - trditveno in dokazno breme - predračun - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - kršitev pravice stranke do izjave - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščina, da tožeča stranka vozila ni dala popraviti (pač pa je to po lastnih navedbah storila sama), po presoji pritožbenega sodišču ne more predstavljati ovire, da tožeča stranka ocene škode v obliki zmanjšanja premoženja (132. člena OZ) ne bi mogla vključiti v svojo trditveno podlago, ki bi bila nato (ob ugovoru nasprotne stranke) predmet preizkusa v dokaznem postopku.
Ker je obsojenec kazen po predhodno izrečeni sodbi že v celoti prestal, preden je storil kaznivo dejanje, za katero je bil obsojen s kasnejšo sodbo, torej niso bili podani pogoji iz prvega odstavka 55. člena KZ-1 za izrek enotne kazni.
Stopnišče mostu, ki je povezoval nabrežje z mestnim parkom, je sicer bilo zgrajeno v skladu z gradbenimi standardi z namenom, da bi bilo omogočeno sprehajanje večjega števila ljudi vseh starosti, vendar pa je stopnišče v času škodnega dogodka zaradi dotrajanosti ogrožalo varno hojo povprečno skrbnega pešca. Stopnišče namreč ni več ustrezalo predpisom in standardom, saj širine oziroma globine posameznih stopnic zaradi odkruškov niso bile več enake, pa tudi površina stopnic zaradi odkrušenih robov in razpok ni bila več ravna. Sprednji previsni deli nastopne ploskve so bili razpokani, na nekaterih delih pa odlomljeni od armature. Zaradi poškodovanosti zunanjega roba navedene stopnice je bila namreč pohodna površina stopnice od 3 do 5 cm ožja in sicer v dolžini približno 70 cm. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi mnenja izvedenke in izpovedi tožnice ter priče zaključilo, da varna hoja po obravnavanem stopnišču ni bila zagotovljena s primernim vzdrževanjem stopnišča na način, ki bi omogočal normalno uporabo ter uporabo tudi s strani starejših, invalidnih oseb ter otrok.
To, da je prvotožena stranka s pogodbo prenesla izvajanje obsežnega vzdrževanja cest na območju Občine ... na zavarovanca tretje tožene stranke, ne pomeni, da je s tem svojo odškodninsko odgovornost prenesla na zavarovanca tretje tožene stranke kot koncesionarja. Gre za notranje pogodbeno razmerje in to ne vpliva na njeno odgovornost nasproti tretjim. V sodni praksi je že bilo sprejeto stališče, da upravljalec ceste ne more biti s sklenitvijo pogodbe s koncesionarjem prost obveznosti nasproti oškodovancu. Gre za zakonito poroštvo koncedenta in se uporabnikov javnih cest vsebina koncesijske pogodbe ne tiče in velja ta le v notranjem razmerju med koncedentom in koncesionarjem. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka tudi ugotovilo, da je prvotožena stranka dalj časa vedela za opisano neustrezno stanje predmetnega stopnišča, vendar družbi V. d.d. kot vzdrževalcu ni naročila potrebne sanacije oziroma ni sama poskrbela za sanacijo tega stopnišča kot konstrukcijskega elementa mostu.
V. d.d. stopnišča ni primerno vzdrževal v smislu predhodno citirane določbe 15. člena in prvega odstavka 24. člena Pravilnika na način, ki bi omogočal normalno uporabo, torej uporabo tudi s strani starejših, invalidnih oseb ter otrok. Priča F. R. je izpovedal, da je bila sporna stopnica v tako slabem stanju, ″da ni bila za nikamor″. Četudi bi stanje stopnišča presegalo okvir rednega vzdrževanja, za katerega je bil pristojen vzdrževalec, pa V. d.d. nevarnega mesta, to je poškodovanega dela stopnišča, v nasprotju s svojo dolžnostjo ni ustrezno zavaroval, da do morebitnih poškodb ne bi prišlo. Tudi priča K. P. je izpovedala, da so imeli na V. d.d. v času škodnega dogodka možnost s prometno signalizacijo samoiniciativno zapreti določeno nevarno območje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo da, ker V. d.d., kljub poškodovanosti stopnišča ni poskrbel za ustrezno opozorilo, da je stopnišče poškodovano oziroma obravnavano stopnišče ni zaprl za uporabo pešcem in je s tem opustil svojo dolžnost kontinuiranega in kvalitetnega izvajanja gospodarske javne službe in je tako ravnal v nasprotju z skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija - III. kategorija invalidnosti
Možnost objektivne prilagoditve delovnega procesa ne pomeni, da bi bila tožena stranka dolžna na novo ustanoviti posebno delovno mesto za tožnika, da bi delo v okviru svojih omejitev lahko opravljal, saj je bila dolžna zgolj preveriti, ali ustrezno delovno mesto obstaja, kar pa je storila. Sodišče pa sicer ni pristojno presojati ali ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki je povsem samostojen pri organiziranju delovnega procesa. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga sodišče presoja le, ali je v resnici podan in ali ne gre zgolj za navidezni razlog ter ali ne gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot to sicer določa 6. člen ZDR-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017545
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - izključitev odgovornosti - soprispevek
Kljub temu, da je na odprti premikalni ploščadi, na kateri se je tožnik vozil, ograja, za katero se je treba zaradi preprečevanja padcev trdno držati v času premikanja lokomotive, ter da je hitrost lokomotive nizka, pospeški pa majhni, gre pri prevažanju premikačev zaradi opravljanja njihovega dela za nevarno dejavnost, saj statistično ni mogoče izključiti nastanka škode kljub ustrezni skrbnosti strojevodij in ustrezni skrbnosti delavcev. Nevarnost se lahko zmanjša, a je tudi ob upoštevanju vseh predpisov o varnosti (tako z vidika delavca kot delodajalca) ni mogoče omejiti pod standard povečane nevarnosti.
Okoliščina, da se tožnik ni ves čas z obema rokama držal za ograjo oziroma da se je po besedah tožene stranke prezgodaj pričel pripravljati za sestop, ki bi ga opravil, če pred tem ne bi prišlo do padca, utemeljuje tožnikov 50-odstotni soprispevek k nastanku škode, ne pa popolne izključitve sicer objektivne odgovornosti tožene stranke.
Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Dejstvo, da je tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke bil seznanjen šele s pripravljalno vlogo tožene stranke z dne 22. 6. 2018 (prejem 29. 6. 2018), pomeni, da je tožbo dne 2. 7. 2018 umaknil pravočasno. Tako tožnik ni "zamudil" z umikom tožbe in upravičen do stroškov postopka, in sicer upoštevaje pri tem uspeh v pravdi.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo (takoj) po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to bi bilo potrebno o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom, saj bi bila tožeča stranka v nasprotnem primeru v slabšem položaju, kot če bi sodišče odločilo o zahtevku.
Okoliščine in interesi iz 118. člena ZDR-1 se ugotavljajo, če je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pa nadaljevanje delovnega razmerja kljub temu ni možno. Vrhovno sodišče je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da so to predvsem okoliščine, ki nastopijo po podani odpovedi oziroma zaradi podane odpovedi. Izjemoma se lahko presoja tudi, kako so na medsebojne odnose vplivala ravnanja, ki jih je delodajalec očital delavcu in zaradi katerih je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi. V okviru ugotavljanja vseh okoliščin in interesov, ki vplivajo na presojo, ali je nadaljevanje delovnega razmerja še možno, torej ni povsem nepomembno, kako in ali je dejansko ravnanje, ki ga delodajalec šteje za kršitev, vplivalo na medsebojne odnose. Vendar navedeno lahko velja za primere, ko obstoj dejanskega ravnanja ni sporen.
Pri odločanju o sodni razvezi se ne morejo upoštevati razlogi, zaradi katerih je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Štejejo namreč le dejstva, in ne presoja, ali je bila kršitev storjena ali ne. Pri odločitvi o sodni razvezi zato tudi ni mogoče ugotavljati, ali je tožnik storil ravnanje, ki se mu je očitalo v odpovedi in ki je med strankama sporno. V takem primeru bi se namreč kljub pravnomočno ugotovljeni nezakonitosti odpovedi znova presojala utemeljenost odpovednega razloga.