CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00016740
ZMZPP člen 29, 56. ZPP člen 29. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7.
spor o pristojnosti - mednarodna pristojnost - mednarodni element - pogodbeno razmerje - predmet spora - izpolnitev obveznosti - plačilo opravljenih storitev - plačilo računa za mobilni telefon - pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišča RS - kraj izpolnitve
Ker gre v obravnavani zadevi za spor iz pogodbenih razmerij, saj je sporno plačilo pogodbeno dogovorjenih storitev tožeče stranke, pride v poštev določba 56. člena ZMZPP, po kateri je za spore iz pogodbenih razmerij sodišče Republike Slovenije pristojno tudi tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji. Tudi po prvem odstavku 7. člena Uredbe (EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, je za spore iz pogodbenih razmerij pristojnost slovenskega sodišča podana tedaj, kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oziroma bi jo bilo treba izpolniti v Republiki Sloveniji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00016596
ZGD-1 člen 528, 529, 530, 545 ,545/2, 545/3, 547. ZFPPIPP člen 300, 300/1, 300/4, 301, 301/1. ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5, 286b, 286b/1, 286b/2.
grajanje procesnih kršitev - odvisna družba - obvladujoča družba - dejanski koncern - škodljiv pravni posel - povrnitev škode - odškodninski zahtevek - trditveno in dokazno breme - nadomestitev prikrajšanja odvisne družbe - izravnalni zahtevek
Prvi odstavek 286.b člena ZPP stranki nalaga breme, da kršitev določb ZPP pred sodiščem prve stopnje uveljavlja takoj, ko je to mogoče. Tožena stranka v pritožbi ne trdi, da zatrjevane kršitve ni mogla grajati nemudoma, prav tako pa tudi ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in za katero velja izjema iz drugega odstavka 286.b člena ZPP. Ker tožena stranka zatrjevane kršitve ni pravočasno grajala, zaradi prepovedi iz prvega odstavka 286.b člena ZPP z uveljavljanjem te kršitve v pritožbi ne more uspeti.
Sodišče prve stopnje se ni dolžno izrecno opredeliti do naziranj stranke, ki niso dovolj argumentirana oziroma so očitno neutemeljena.
Poročilo o razmerjih s povezanimi družbami predstavlja le podlago za vzpostavitev morebitnega izravnalnega zahtevka (drugi odstavek 545. člena ZGD-1), v primeru ko prikrajšanje odvisne družbe ni nadomeščeno na enega od načinov iz drugega odstavka 545. člena ZGD-1, pa obvladujoča družba na podlagi 547. člena ZGD-1 odgovarja odvisni za škodo, ta pa se lahko, kot vsaka druga škoda, dokazuje s katerimkoli dokaznim sredstvom, ki ga predvideva ZPP.
ZGD-1 predpostavlja obstoj vpliva obvladujoče družbe na odvisno družbo in ga ni potrebno posebej dokazovati, mogoče pa je dokazovati, da ni bilo vpliva zaradi ekskulpacije odgovornosti obvladujoče družbe za prikrajšanje odvisne družbe.
Pritožnica v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev postopka, in sicer da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov. Navaja, da v sodbi manjka dokazni sklep. Pritožbeno sodišče odgovarja, da zgradba sodbe res ni tipična v smislu, da v obrazložitvi sodišče prve stopnje točno na enem mestu navede, katere dokaze je izvedlo in katerih ni, vendar pa je kljub temu iz 3. točke obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku prebralo v dokaz ponujene listine, kar je zadoščalo za ugotovitev pravno pomembnih dejstev o obstoju pogodbene podlage za tožničine servise in zato ni bilo treba zasliševati strank in predlaganih prič. Posamezne dokaze (listine) je potem ocenjevalo v nadaljnjih točkah obrazložitve.
Ustaljena sodna praksa je, da je sodišče pri uporabi pogodbenih določil vezano na trditve pravdnih strank in ni dolžno samo iskati pogodbenih določil, na katere se nobena od strank ne sklicuje.
ZPP člen 213, 287, 287/1, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1. OZ člen 50.
spor majhne vrednosti - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe - pogodbena cena - davek na dodano vrednost (DDV) - vključenost davka v ceno - subjektivna simulacija - navidezna (simulirana) pogodba
Sodišče prve stopnje razlogov za zavrnitev dokaza za zaslišanje tožene stranke in priče ni navedlo. Pri tem pa tudi ni šlo za situacijo, ko bi se dokazna predloga (predvsem dokaz z zaslišanjem priče) očitno nanašala na dejstva, ki ne bi bila pravno relevantna. Te pomanjkljivosti zato pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno štelo, da je za presojo pasivne legitimacije bistveno, ali je A. A. v dogovorih s tožečo stranko nastopal v svojem imenu in za svoj račun, ali pa je nastopal v imenu tožene stranke in na njen račun. Trditvena podlaga pravdnih strank (zlasti tožeče stranke) te presoje ni zahtevala. Pač pa je zahtevala odgovor na vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za z vseh strani hoteno subjektivno simulacijo pogodbe.
V primerih, ko stranki ob sklenitvi (podjemne ali prodajne) pogodbe in določanju pogodbene cene ne omenjata DDV se šteje, da je slednji v ceno vključen.
Sodišče je nadalje ugotovilo, da je vse napake, ki jih je tožena stranka grajala, tožeča stranka odpravila. Slednja ugotovitev sodišča je za predmetno zadevo bistvena, saj je sodišče ugotovilo, da so napake oz. okvare stroja res obstajale, so bile grajane in pa tudi odpravljene. Sodišče je nadalje v izpodbijani sodbi glede grajanja napak obrazložilo le, da bi morala tožena stranka v primeru obstoja še kakšne druge napake, ki ni bila odpravljena s strani tožeče stranke, uporabiti možnosti, ki jih dajejo pravila o jamčevanju za napake. S tem sodišče prve stopnje ni zanikalo obstoja napak na stroju po nadgradnji in ni zanikalo do da grajanja napak s strani tožene stranke ni prišlo, ampak materialnopravno pravilno opozorilo toženo stranko, da bi morala v primeru, da so obstajale še kakšne napake, ki je tožeča stranka ni želela odpraviti, uporabiti določbe o jamčevanju za napake skladno s 633. členom in nadaljnjimi OZ.
Ker je izjava o umiku tožbe nepreklicna in neposredno učinkujoča, je sodišče prve stopnje po prejemu tožnikove izjave o umiku tožbe pravilno postopek ustavilo.
stečajni postopek - prodaja dolžnikovega premoženja - zavajajoč pravni pouk - pravica do pritožbe
Pravni pouk, po katerem teče rok za vložitev ugovora zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajni pogodbe „za druge osebe“ od dneva objave sklepa, se nanaša na upnike, ki so prijavili svojo udeležbo v postopku.
ZFPPIPP člen 298a, 320, 320/1, 320/1-1, 345, 345/2, 395, 395/2. URS člen 33.
postopek osebnega stečaja - javna dražba - prodaja nepremičnine - primeren način prodaje - sorazmernost ukrepa - pravica do zasebne lastnine
Upničina terjatev, ki je zavarovana z ločitveno pravico na dolžničini nepremičnini, je bila že v celoti priznana. Dolžnica zato navedbe, da ima upnica do nje zgolj terjatev v višini dveh zapadlih anuitet, ne more uspešno uveljavljati v pritožbi zoper sklep o prodaji nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00020533
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 400/4, 400/5. KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - predlog za odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - rok za izbris obsodbe - izvršitev kazni - dolžina preizkusnega obdobja - potek preizkusnega obdobja - krajevna pristojnost - začasno prebivališče dolžnika - sprememba okoliščin med postopkom - ustalitev krajevne pristojnosti
V takem primeru, ko dolžnik zatrjuje, da so se tekom postopka spremenile okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane še naprej pristojno sodišče, ki je bilo za odločanje pristojno ob vložitvi predloga. Gre za institut ustalitve pristojnosti.
Zaradi kasnejše pravnomočne obsodbe predhodne pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje proti gospodarstvu ne bodo izbrisane v roku iz četrtega odstavka 82. člena KZ-1.
Zakonski rok za izbris obsodbe iz kazenske evidence začne teči z izvršitvijo kazni in ne z datumom pravnomočnosti obsodbe.
Tožena stranka bi lahko konkretizirano prerekala tako temelj kot višino zahtevka za vsak izdelan posamezni oglas, saj je tožeča stranka podala zadostno trditveno in dokazno podlago o njunem poslovnem razmerju. Uspeh dokazovanja tožeče stranke je prevalil konkretno procesno dokazno breme na toženo stranko, ki pa svojega dokaznega bremena ni zmogla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015983
OZ člen 435. ZPP člen 213, 213/1, 452, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - stranska obveznost - prepozna vloga - nepotreben dokazni predlog - nedovoljen pritožbeni razlog
V sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži le po eno pripravljalno vlogo (452. člen ZPP). Vloga tožene stranke z dne 21. 3. 2018 pa je bila njena druga pripravljalna vloga, zato je sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo (453. člen ZPP).
Zgolj z navedbo, da je pozivni sklep prejela 23. 4. 2018 in da to potrjuje priložena fotokopija izpodbijanega sklepa, na kateri je tožeča stranka kot datum prejema odtisnila datum 23. 4. 2018, pritožnica ni uspela vzbuditi doma v resničnost podatkov na vročilnici, tj. da ji je bil sklep vročen 17. 4. 2018.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016862
SPZ člen 128, 129. OZ člen 5, 7. ZIZ člen 71.
izvršba na nepremičnine proti zastavitelju - pogodbena zastavna pravica na nepremičnini - odlog izvršbe na predlog dolžnika - načelo vestnosti in poštenja
V izvršbi na zastavljeno premoženje gre za izvršitev pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice. Določbe ZIZ o odlogu izvršbe na predlog dolžnika ne veljajo v primeru, ko upnik v izvršilnem postopku uresničuje svojo pogodbeno zastavno pravico. Povedano drugače, dolžnik v takem primeru odloga izvršbe ne more predlagati oziroma s predlogom za odlog ne more uspeti, in to niti v primeru, če uveljavlja, da gre za njegov dom, ki bi ga z izvršbo izgubil. Zaradi pogodbene (prostovoljne) narave pogodbene pravice se v izvršilnem postopku tudi ne more zastaviti vprašanje nesorazmernosti med terjatvijo in vrednostjo nepremičnine.
Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Dejstvo, da je tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke bil seznanjen šele s pripravljalno vlogo tožene stranke z dne 22. 6. 2018 (prejem 29. 6. 2018), pomeni, da je tožbo dne 2. 7. 2018 umaknil pravočasno. Tako tožnik ni "zamudil" z umikom tožbe in upravičen do stroškov postopka, in sicer upoštevaje pri tem uspeh v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00015977
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3, 12a/4, 12a/5, 12b, 12b/1. ZPP člen 108, 108/1, 108/5. ZDavP-2 člen 15, 15/1, 15/2. ZFU člen 46, 46/2, 49, 60, 60/2. ZUPJS člen 48.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - davčna tajnost - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Dolžnica ni podala soglasja o tem, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke po uradni dolžnosti pridobi tiste podatke, ki so davčna tajnost, zato je njen predlog za oprostitev plačila sodne takse nepopoln.
Kateri podatki so davčna tajnost, je definirano v 15. členu Zakona o davčnem postopku.
ZDR člen 7, 38, 38/2, 39, 39/1, 72.. OZ člen 82, 82/2, 299, 299/1.
plačilo razlike plače - konkurenčna klavzula - denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - variabilni del plače - direktor - individualna pogodba - poslovodna oseba - plača - zakonske zamudne obresti
Pritožbeno sodišče sicer soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da 7. člen pogodb o zaposlitvi ni neposredna podlaga za izplačilo zahtevanih prejemkov iz delovnega razmerja in da sodišče ne more samo določati meril za ugotavljanje uspešnosti, vendar pa tožnik uveljavlja tudi odškodninsko odgovornost tožene stranke zaradi opustitve sprejema meril. V zvezi s tem je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik od tožene stranke posebej zahtevati sprejem meril za ugotavljanje stopnje uspešnosti. Obveznost tožene stranke, da sprejme oziroma vnaprej opredeli merila, izhaja iz 7. člena pogodb o zaposlitvi. Poleg tega je na podlagi določb četrtega odstavka 7. člena pogodb o zaposlitvi tožnik do nagrade za uspešnost upravičen v vseh primerih, razen v primeru ocene "neuspešno".
Ker tožena stranka ni podala opcijske izjave v smislu oblikovalnega upravičenja oziroma uveljavljala konkurenčne klavzule, tožnik ne more biti upravičen do izplačila nadomestila za čas njenega uveljavljanja.Glede na navedeno je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je ob prenehanju delovnega razmerja avtomatično nastopila obveznost tožene stranke izplačevati tožniku ustrezno nadomestilo.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00017748
ZIZ člen 272, 272/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Razlogi v prid ugotovitvi, da je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga utemeljen, v tej fazi postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Zato ni podan prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazana terjatev.
Okoliščine in interesi iz 118. člena ZDR-1 se ugotavljajo, če je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pa nadaljevanje delovnega razmerja kljub temu ni možno. Vrhovno sodišče je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da so to predvsem okoliščine, ki nastopijo po podani odpovedi oziroma zaradi podane odpovedi. Izjemoma se lahko presoja tudi, kako so na medsebojne odnose vplivala ravnanja, ki jih je delodajalec očital delavcu in zaradi katerih je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi. V okviru ugotavljanja vseh okoliščin in interesov, ki vplivajo na presojo, ali je nadaljevanje delovnega razmerja še možno, torej ni povsem nepomembno, kako in ali je dejansko ravnanje, ki ga delodajalec šteje za kršitev, vplivalo na medsebojne odnose. Vendar navedeno lahko velja za primere, ko obstoj dejanskega ravnanja ni sporen.
Pri odločanju o sodni razvezi se ne morejo upoštevati razlogi, zaradi katerih je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Štejejo namreč le dejstva, in ne presoja, ali je bila kršitev storjena ali ne. Pri odločitvi o sodni razvezi zato tudi ni mogoče ugotavljati, ali je tožnik storil ravnanje, ki se mu je očitalo v odpovedi in ki je med strankama sporno. V takem primeru bi se namreč kljub pravnomočno ugotovljeni nezakonitosti odpovedi znova presojala utemeljenost odpovednega razloga.
odločitev o pravdnih stroških - sklep o popravi - poprava sodbe
V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, pri čemer je navedlo, da bo moralo sodišče prve stopnje glede odločitve o stroških postopka izdati popravni sklep, saj je v izreku izpodbijane sodbe zapisalo, da je "tožena stranka dolžna plačati toženi stranki stroške postopka", pri čemer pa je sicer sodišče prve stopnje pravilno odločilo o stroških postopka. Tožnica v postopku sicer ni uspela in je sodišče odločilo, da je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v določeni višini. Tako pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prišlo pri izdelavi sodbe za očitno pisno pomoto.