Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/1.
regres za letni dopust - obličnost
Pravica do regresa za letni dopust je pravica, s katero delavec prosto razpolaga in se ji lahko tudi odpove. Vendar pa mora biti izjava o tem povsem jasna in nedvomna (ni pa pogoj, da je izjava v pisni obliki).
Če tožnik v sporu vtožuje plačilo regresa za letni dopust, tožena stranka pa ugovarja plačilu, ker naj bi se z tožnikom ustno dogovorila, da mu bo namesto regresa plačevala mesečno najemnino za sobo, je za odločitev o zadevi bistvenega pomena ugotovitev, ali je tožnik na takšen dogovor pristal.
zastaranje terjatve - začetek in tek zastaralnega roka
Zastaralni rok za izpolnitev terjatve, ki je naloženo s sodbo, prične teči s potekom paracijskega roka, če paracijskega ni, pa naslednji dan po vročitvi odločbe.
ZOR člen 324, 324/2, 324, 324/2. KPND člen 40, 40-4, 40, 40-4, 40, 40-4.
solidarnostna pomoč - bolezen delavca - zamuda delodajalca
1. Trimesečna odsotnost zaradi bolezni pomeni primer daljše bolezni, za katero gre delavcu solidarnostna pomoč.
2. Do solidarnostne pomoči po 3. alinei 4. tč. 40. čl. KPND je delavec upravičen samo enkrat v koledarskem letu. Če traja bolniški stalež več let, je delavec upravičen do solidarnostne pomoči za vsako koledarsko leto.
3. Delodajalec je z izplačilom solidarnostne pomoči v zamudi šele potem, ko delavec od njega zahteva njeno izplačilo.
Tožena stranka je prosta vseh pogodbenih obveznosti iz pogodbe o kadrovski štipendiji, če tožeča stranka ne dokaže, da je prišlo med strankama do sporazumnega odloga zaposlitve (saj ji tožeča stranka v dogovorjenem roku po zaključku študija ni ponudila v podpis pogodbe o zaposlitvi). Vsak dogovor med strankama, ki bi pomenil spremembo pogodbe o kadrovski štipendiji, bi moral biti sklenjen v pisni obliki, tako kot je bila sklenjena pogodba o kadrovski štipendiji.
Zagovornik obdolženca uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP, ker meni, da obdolžencu očitano dejanje, ni kaznivo dejanje. V izreku napadene sodbe namreč pogreša navedbo neupravičeno reproduciranih avtorskih del ter trdi, da se zaradi tega obdolženec ni mogel uspešno zagovarjati. Navedena kršitev pa ni podana, saj navedba, na škodo katerih avtorjev so bile kršene avtorske pravice, ni znak kaznivega dejanja izkoriščanja avtorskega dela po določilu člena 159 KZ. To kaznivo dejanje je tako imenovano avtorsko piratstvo, ki se nanaša na uporabo tujega avtorskega dela brez dovoljenja avtorja oziroma drugega imetnika avtorske pravice. Bistveni znak kaznivega dejanja po 159. členu KZ pa je podan, če za izkoriščanje avtorskega dela ni dovoljenja avtorja ali drugega imetnika avtorske pravice, ko je tako dovoljenje po zakonu potrebno. Za obstoj kaznivega dejanja po členu 159 KZ torej ni nujno, da je v opisu kaznivega dejanja tudi ime avtorja oziroma tistega, ki ima avtorsko pravico, pač pa zadostuje, da pri izvršitvenem dejanju storilec nima potrebnega dovoljenja, ne pa izrecne prepovedi avtorja, kot to poskuša prepričati pritožba zagovornika, zato ta ne more biti uspešna.
Pritožba zagovornika pa ne opredeljuje, v kateri smeri naj bi sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon (iz katere točke 372. člena ZKP). Dejanje, kot je opisano v izreku napadene sodbe, ima vse zakonske znake kaznivega dejanja iz člena 159/II KZ, saj višina protipravno pridobljene koristi ni znak kaznivega dejanja neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela po členu 159/II KZ, pač pa je to znak kaznivega dejanja po členu 159/III KZ. Po členu 159/II KZ namreč zadostuje, da je imel storilec, ki da v promet ali z namenom dajanja v promet ponudi javnosti primerke avtorskega dela, za katere ve, da so bili neupravičeno reproducirani, namen, da sebi ali komu drugemu pridobi večjo premoženjsko korist. V bistvu pa pritožnik s temi pritožbenimi navedbami graja na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, s katerim se tudi ne strinja. Takšna kršitev pa ni mogoča. Kršitev kazenskega zakona je namreč podana le tedaj, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon napačno uporabi ali pa ga sploh ne uporabi. Kršitve kazenskega zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo. Zaradi tega je pritožba zagovornika obdolženca iz pritožbenega razloga kršitve kazenskega zakona brez podlage.
pogodba o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Delavec ni huje kršil delovne obveznosti, ker med obratovanjem bazena ni zagotovil prisotnosti reševalca iz vode. V času kršitve se je v bazenu nahajalo manjše število plavalcev, zato stopnja abstraktne nevarnosti oziroma ogroženosti ni bila velika. Pri tem je treba upoštevati, da je delavec imel izpit za reševalca iz vode, ki ga zaradi svoje starosti v tistem letu ni mogel več obnoviti ter da delavec prej ni bil obravnavan oziroma opozorjen na nevestno oziroma hudo malomarno delo.
delovno razmerje - terenski dodatek - delo izven kraja stalnega prebivališča
Delavcem pripada terenski dodatek, kadar so napoteni na delo izven sedeža zavoda in svojega stalnega bivališča ter sta tam organizirana prenočišče in prehrana. Namen priznavanja terenskega dodatka ni samo pokritje dejanskih neposrednih stroškov delavcev za prehrano, ampak na splošno povečanih in nedefiniranih stroškov (kot oblika žepnine), ki jih je delavec imel zaradi dela izven stalnega bivališča.
regres za letni dopust - prisilna poravnava - privilegirana terjatev
Regres za letni dopust ni privilegirana terjatev, zato ga je delodajalec dolžan izplačati pod pogoji prisilne poravnave.
Če je terjatev priznana v postopku prisilne poravnave, končanem s sklepom o potrditvi prisilne poravnave, ima tak sklep naravo izvršilnega naslova. Če pa o terjatvi v postopku prisilne poravnave ni odločeno, odloča o njej delovno sodišče, ne glede na to, da je postopek prisilne poravnave že zaključen in da potrjena prisilna poravnava učinkuje tudi na terjatve, ki jih upniki niso priglasili.
ZDR člen 204, 204/1, 204/2, 204/3, 204, 204/1, 204/2, 204/3.
transformacija delovnega razmerja - sodno varstvo
Če delavcu delovno razmerje pri delodajalcu preneha zaradi poteka časa po pogodbi o zaposlitvi za določen čas in ne zaradi redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, se spor nanaša na t.i. "druge načine prenehanja delovnega razmerja", zato se pri pravni presoji vprašanja pravočasnosti uveljavljanja sodnega varstva pravic s strani delavca ne uporablja postopek in roki iz 1. in 2. odstavka 204. člena ZDR, temveč je treba upoštevati 3. odstavek tega člena, ki izrecno določa, da lahko delavec uveljavlja sodno varstvo pravic pred pristojnim delovnim sodiščem le v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice.
ZGD člen 250, 250. ZDoh člen 15, 15/1, 15, 15/1, 15, 15/1. ZPSV člen 3.
odpravnina - uprava - prispevki - davek
1. Ker gre pri odpravnini, ki pripada neutemeljeno odpoklicanemu članu uprave, za korporacijsko pravico in ne za terjatev iz delovnega razmerja, se od tovrstnih odpravnin ne plačujejo prispevki za socialno varnost.
2. Obdavčitev ni vezana na kategorijo osebnega prejemka, ki izvira le iz delovnega razmerja, temveč velja tudi za osebne prejemke, ki izvirajo iz druge pravne podlage. Med slednje spada tudi odpravnina, ki pripada neupravičeno odpoklicanemu članu uprave.
ZPP člen 292, 339, 339/2, 339/2-1, 292, 339, 339/2, 339/2-1.
glavna obravnava - bistvena kršitev določb postopka
Če senat, ki zaključi glavno obravnavo, ne sprejme sklepa o tem, da se končana glavna obravnava začne znova, ni pogojev za ponovno odprtje glavne obravnave (pred drugima sodnikoma porotnikoma) in ni zakonske podlage za dva naknadno opravljena naroka. S tem, ko sta pri izdaji sodbe sodelovala druga sodnika porotnika, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-5. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51-1, 51-1/4.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - tujec - odškodnina za neizkoriščeni letni dopust
Skrajni rok, do katerega je tožnica lahko uveljavila obstoj delovnega razmerja pri toženi stranki zaradi nedokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja (zaradi neupravičenega izostanka z dela), je datum, do katerega je imela sklenjeno delovno razmerje za določen čas in izdano delovno dovoljenje.
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ko delavec sploh ni v delovnem razmerju, tudi teoretično ne more priti do situacije, ko bi bivši delodajalec delavcu onemogočil koriščenje letnega dopusta, zato takim delavcem odškodnina za neizkoriščeni letni dopust za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne pripada.
Prenehanje poslovanja samostojnega podjetnika, ki je sicer fizična oseba, pomeni prenehanje gospodarskega subjekta, zato ima odpoved pogodbe o zaposlitvi podlago v 108. členu ZDR.
Pri odmeri odpravnine ni mogoče upoštevati le delovne dobe, ki jo je tožnica napolnila pri toženki, ampak tudi delovno dobo, ki jo je napolnila pri delodajalcu, od katerega je toženka prevzela tožnico.
Če delavki delovno razmerje preneha v mesecu aprilu 2003, je upravičena le do sorazmernega dela regresa za leto 2003.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičena odsotnost z dela - zdravstveno zavarovanje - procesna predpostavka
Odločitev v delovnem sporu o (ne) upravičeni odsotnosti z dela ni odvisna od predhodne odločitve o pravici do nadomestila plače za čas nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov.
Odločitev o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja ni predhodno vprašanje v delovnem sporu in ne procesna predpostavka za ta spor. Obema postopkoma je skupna le dejanska podlaga za odločitev - in sicer zdravstvena (ne) zmožnost za delo.
Tretji v pritožbi zmotno meni, da je sodišče prve stopnje štelo, da ni verjetno izkazal lastninske pravice na sporni nepremičnini. Sodišče prve stopnje mora namreč glede na določbo drugega odstavka 65. člena ZIZ v primeru, če tretji verjetno izkaže pravico, ki preprečuje zavarovanje, upnik pa kasneje izjavi, da ugovoru nasprotuje, ugovor zavrniti. Tretji pa bo sedaj lahko v roku trideset dni od pravnomočnosti tega sklepa začel pravdo za ugotovitev, da zavarovanje na sporni nepremičnini ni dopustno.
aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - tuje pravo - vsebina tujega prava
Tuje pravo je potrebno obravnavati kot pravo in ne kot dejstvo. To predvsem pomeni, da tudi glede tujega prava velja načelo iura novit curia, da torej stranke niso dolžne dokazovati vsebine tujega prava.