Tretji v pritožbi zmotno meni, da je sodišče prve stopnje štelo, da ni verjetno izkazal lastninske pravice na sporni nepremičnini. Sodišče prve stopnje mora namreč glede na določbo drugega odstavka 65. člena ZIZ v primeru, če tretji verjetno izkaže pravico, ki preprečuje zavarovanje, upnik pa kasneje izjavi, da ugovoru nasprotuje, ugovor zavrniti. Tretji pa bo sedaj lahko v roku trideset dni od pravnomočnosti tega sklepa začel pravdo za ugotovitev, da zavarovanje na sporni nepremičnini ni dopustno.
Pri razdelitvi stroškov za porabo vode se je sodišče prve stopnje nepravilno oprlo na določbe Pravilnika o preskrbi s pitno vodo na območju Občine Celje, ki je bil sprejet v času, ko še ni veljal SZ, ki je na novo uredil upravljanje o več stanovanjskih hišah.
Pri ugotavljanju zdravnikove odgovornosti je potrebno ugotoviti ali je nastala škoda na zdravju posledica njegove strokovne napake ali pa je do nje prišlo zaradi nepričakovanih komplikacij med ali po operaciji. Samo ravnanje v nasprotju z deontološko stroko pomeni zdravnikovo napako. Ravnanje je lahko aktivno ali pasivno.
Ni dopustno, da bi delodajalec s pripravnikom sklenil delovno razmerje za določen čas, za čas opravljanja pripravništva, pod pogojem, da bo delavec po uspešno opravljenem strokovnem izpitu pri njem ostal zaposlen še najmanj dve leti. Takšno določbo je potrebno šteti za nično v skladu s 103. členom ZOR, saj nasprotuje prisilnim predpisom, zato delodajalec na podlagi takšne določbe ne more zahtevati odškodnine od delavca.
1. Okoliščina, da delavca zastopa odvetnik, ne pomeni, da je zaradi tega avtomatično izključena možnost očitne pomote pri označbi tožene stranke.
2. Delavka je prvotno tožila družbo, pri kateri ji je v istem letu prenehalo delovno razmerje, ne da bi pri tem vedela, da je bila družba medtem po skrajšanem postopku že izbrisana iz sodnega registra. Očitno je, da je tožnica pomotoma menila, da njen bivši delodajalec še obstaja, saj je napako popravila takoj, ko je bila opozorjena. Takšna označba tožene stranke, ki je posledica očitne pomote delavke, se ne šteje za spremembo tožbe.
Vročitev odločbe drugostopenjskega organa je pravilno opravljena s tem, da je bila vročena tožnikovi pooblaščenki, saj tožena stranka ni bila obveščena o preklicu pooblastila. Kadar ima stranka pooblaščenca, se v skladu s 1. odstavkom 137. člena ZPP pisanja vročajo njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Ne glede na to, da je tožena stranka sklep pošiljala tudi tožniku, je potrebno šteti, da je sklep o razporeditvi postal dokončen z vročitvijo drugostopenjskega sklepa tožnikovi pooblaščenki.
1. Sklep, iz katerega jasno izhaja, da se je tožena stranka odločila, da s tožnikom sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom za točno določeno delovno mesto in z dvomesečnim poskusnim delom, je treba šteti za sklep o izbiri delavca.
2. Ker postane sklep o izbiri izvršljiv z dokončnostjo, bi morala tožena stranka tožniku ponuditi v podpis ustrezno pogodbo o zaposlitvi.
ZOR člen 371, 371. ZDR (1990) člen 105, 105. ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1. ZPP člen 286, 337, 337/1, 362, 362/1, 362/2, 286, 337, 337/1, 362, 362/1, 362/2.
varstvo pravic delavcev - sodno varstvo - molk delodajalca - razumni rok - prekluzivni rok - zastaralni rok - procesna predpostavka - nova dejstva - novi dokazi
1. Prekluzivni rok 15 dni za vložitev zahteve za sodno varstvo, ki ga je določal 1. odstavek 83. člena ZTPDR, je z uveljavitvijo 105. člena ZDR izgubil naravo prekluzivnosti v primeru izpodbijanja nedokončnih odločitev delodajalca. Ta rok se je spremenil v splošni zastaralni rok, kar pa ne pomeni, da ima delavec v vsakem primeru pravico do nerazumnega podaljševanja roka za sodno varstvo.
2. S tem, ko se je 15-dnevni prekluzivni rok iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR na podlagi 105. člena ZDR v primeru molka organa spremenil v zastaralni materialni rok, katerega upošteva sodišče le na ugovor stranke, se je spremenila tudi narava te procesne predpostavke. Procesna predpostavka vložitve tožbe v razumnem roku ni več absolutne narave (na varstvo takšne procesne predpostavke pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti), temveč je postala procesna predpostavka relativne narave.
3. Pojem "razumni rok za vložitev tožbe" je pravni standard in predstavlja materialni rok, ki ga je zakon določil za vložitev tožbe, katerega mora v odvisnosti od okoliščin posamičnega primera določiti sodišče in ni identičen s pojmom zastaralnega roka, kot ga opredeljuje ZOR. Ugovor zastaranja, s katerim stranka zatrjuje, da je zaradi poteka roka prenehala pravica upnika, da zahteva izpolnitev obveznosti, je ugovor materialnopravne narave, ki se nanaša na temelj zahtevka, medtem ko je ugovor, da tožnik ni vložil tožbe v razumnem roku, ugovor procesne narave, s katerim stranka zatrjuje, da ni podana procesna predpostavka za dopustnost sojenja. V primeru pomanjkanja te procesne predpostavke meritorno odločanje o stvari ni dopustno, tožba pa se zavrže.
V primeru identičnih vprašanj civilna odločba ni odvisna od tega, ali bo storilec kasneje kazensko obsojen, oziroma, tu kazenska sodba ne rešuje prejudicialnega vprašanja za civilnega sodnika. Le v primeru, če je že prišlo do pravnomočne obsodilne sodbe kazenskega sodišča, pa je civilno sodišče vezano na takšno sodbo, vendar le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
stečajni postopek - prekinitev postopka - sosporništvo
Sodišče ravna nepravilno, če zaradi začetka stečajnega postopka nad prvotoženo stranko prekine postopek v celoti, torej tudi zoper drugotoženo stranko. Prvo in drugotožena stranka sta solidarna dolžnika in nista v medsebojnem razmerju enotnih sospornikov, zato ni pravne podlage, da bi se postopek prekinil tudi zoper drugotoženo stranko.
ZPP člen 205, 339, 339/2, 339/2-11, 205, 339, 339/2, 339/2-11.
stranka postopka - sodni register - izbris iz sodnega registra
Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke I. odst. 339. čl. ZPP. Sodišče je vodilo postopek zoper osebo, ki ni več obstajala, zato tudi ni mogla dati pooblastila, tudi sodbo je vročilo pooblaščencu, ki ni mogel biti pooblaščenec, saj je pooblastilo dala oseba, ki ni več obstajala. Sodišče bi moralo postopek prekiniti po 205. čl .ZPP.
ZPP člen 205, 205/1, 208, 208/1, 205, 205/1, 208, 208/1.
univerzalno pravno nasledstvo - prekinitev in nadaljevanje prekinjenega postopka
Zaradi smrti dolžnika so vse njegove pravice iz materialnega in procesnega razmerja prešle na njegove naslednike po samem zakonu. Dovolj je ugotovitev, da so vsi pritožniki na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju ugotovljeni kot dediči po pok. dolžniku. Vse ostalo, kar se nanaša na vprašanje vrednosti zapuščine in terjatve tega postopka, pa ni predmet tega pritožbenega postopka, saj se ta vprašanja vsebinsko navezujejo na fazo opravljanja izvršbe.
Če se upnik pritoži zoper stroškovno odločbo, ki je v izpodbijanem sklepu ni, zoper poseben sklep, s katerim je bilo odločeno o istih stroških, pa se ni pritožil, se pritožba zavrže kot nedovoljena.
Tožnik tožbe ni umaknil takoj, ko je izvedel, da je zahtevek izpolnjen, zato je tožnik tisti, ki mora zaradi umika tožbe povrniti toženi stranki njene stroške postopka.
ZOR člen 99, 100, 101, 99, 100, 101. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev - razlaga pogodbe
Glede na ugovor prvotožene stranke bi moralo sodišče ocenjevati vsebino pogodbe v skladu z določbami čl. 99, 100, 101 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Te določbe urejajo razlago pogodb in določajo, da se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakonu. Iz pogodbe o kratkoročnem kreditu izhaja, da je to pogodbo sklenil P.. d.o.o., ki ga zastopa direktor Z. P. kot kreditojemalec, kot kreditodajalec pa je nastopala T. M.. 6. čl. določa, da za odplačilo kredita in obresti in morebitne tečajne razlike kreditojemalec oz. odgovorna oseba jamči kreditodajalcu z vsem svojim premoženjem, poleg tega pa mu še da bianco akceptni nalog potrjen in podpisan. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bianco akceptni nalog izročil gospodarski subjekt, to je drugotožena stranka. Sodišče je preuranjeno zaključilo, da je prvotožena stranka odgovorna na podlagi izjave, to je 6. čl. Sporazuma, saj je tožena stranka ves čas temu ugovarjala in za svoje trditve predlagala tudi dokaze, vendar sodišče v razlogih sodbe ni navedlo, zakaj teh dokazov ni izvedlo, oz. ni obrazložilo ugovorov prvotožene stranke
Ker je tožena stranka uporabljala poslovni prostor tudi po datumu, ki je bil naveden v pogodbi, se po določilu 2. odst. 27. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP, Ur.l.SRS št. 18/74 s sprem.) šteje, da je pogodba obnovljena za nedoločen čas. Tožena stranka je zato dolžna tožeči stranki poravnati te svoje obveznosti za ves čas trajanja najema.