Tretji v pritožbi zmotno meni, da je sodišče prve stopnje štelo, da ni verjetno izkazal lastninske pravice na sporni nepremičnini. Sodišče prve stopnje mora namreč glede na določbo drugega odstavka 65. člena ZIZ v primeru, če tretji verjetno izkaže pravico, ki preprečuje zavarovanje, upnik pa kasneje izjavi, da ugovoru nasprotuje, ugovor zavrniti. Tretji pa bo sedaj lahko v roku trideset dni od pravnomočnosti tega sklepa začel pravdo za ugotovitev, da zavarovanje na sporni nepremičnini ni dopustno.
Pri razdelitvi stroškov za porabo vode se je sodišče prve stopnje nepravilno oprlo na določbe Pravilnika o preskrbi s pitno vodo na območju Občine Celje, ki je bil sprejet v času, ko še ni veljal SZ, ki je na novo uredil upravljanje o več stanovanjskih hišah.
Pri ugotavljanju zdravnikove odgovornosti je potrebno ugotoviti ali je nastala škoda na zdravju posledica njegove strokovne napake ali pa je do nje prišlo zaradi nepričakovanih komplikacij med ali po operaciji. Samo ravnanje v nasprotju z deontološko stroko pomeni zdravnikovo napako. Ravnanje je lahko aktivno ali pasivno.
Ni dopustno, da bi delodajalec s pripravnikom sklenil delovno razmerje za določen čas, za čas opravljanja pripravništva, pod pogojem, da bo delavec po uspešno opravljenem strokovnem izpitu pri njem ostal zaposlen še najmanj dve leti. Takšno določbo je potrebno šteti za nično v skladu s 103. členom ZOR, saj nasprotuje prisilnim predpisom, zato delodajalec na podlagi takšne določbe ne more zahtevati odškodnine od delavca.
ZOR člen 371, 371. ZDR (1990) člen 105, 105. ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1. ZPP člen 286, 337, 337/1, 362, 362/1, 362/2, 286, 337, 337/1, 362, 362/1, 362/2.
varstvo pravic delavcev - sodno varstvo - molk delodajalca - razumni rok - prekluzivni rok - zastaralni rok - procesna predpostavka - nova dejstva - novi dokazi
1. Prekluzivni rok 15 dni za vložitev zahteve za sodno varstvo, ki ga je določal 1. odstavek 83. člena ZTPDR, je z uveljavitvijo 105. člena ZDR izgubil naravo prekluzivnosti v primeru izpodbijanja nedokončnih odločitev delodajalca. Ta rok se je spremenil v splošni zastaralni rok, kar pa ne pomeni, da ima delavec v vsakem primeru pravico do nerazumnega podaljševanja roka za sodno varstvo.
2. S tem, ko se je 15-dnevni prekluzivni rok iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR na podlagi 105. člena ZDR v primeru molka organa spremenil v zastaralni materialni rok, katerega upošteva sodišče le na ugovor stranke, se je spremenila tudi narava te procesne predpostavke. Procesna predpostavka vložitve tožbe v razumnem roku ni več absolutne narave (na varstvo takšne procesne predpostavke pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti), temveč je postala procesna predpostavka relativne narave.
3. Pojem "razumni rok za vložitev tožbe" je pravni standard in predstavlja materialni rok, ki ga je zakon določil za vložitev tožbe, katerega mora v odvisnosti od okoliščin posamičnega primera določiti sodišče in ni identičen s pojmom zastaralnega roka, kot ga opredeljuje ZOR. Ugovor zastaranja, s katerim stranka zatrjuje, da je zaradi poteka roka prenehala pravica upnika, da zahteva izpolnitev obveznosti, je ugovor materialnopravne narave, ki se nanaša na temelj zahtevka, medtem ko je ugovor, da tožnik ni vložil tožbe v razumnem roku, ugovor procesne narave, s katerim stranka zatrjuje, da ni podana procesna predpostavka za dopustnost sojenja. V primeru pomanjkanja te procesne predpostavke meritorno odločanje o stvari ni dopustno, tožba pa se zavrže.
Vročitev odločbe drugostopenjskega organa je pravilno opravljena s tem, da je bila vročena tožnikovi pooblaščenki, saj tožena stranka ni bila obveščena o preklicu pooblastila. Kadar ima stranka pooblaščenca, se v skladu s 1. odstavkom 137. člena ZPP pisanja vročajo njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Ne glede na to, da je tožena stranka sklep pošiljala tudi tožniku, je potrebno šteti, da je sklep o razporeditvi postal dokončen z vročitvijo drugostopenjskega sklepa tožnikovi pooblaščenki.
1. Okoliščina, da delavca zastopa odvetnik, ne pomeni, da je zaradi tega avtomatično izključena možnost očitne pomote pri označbi tožene stranke.
2. Delavka je prvotno tožila družbo, pri kateri ji je v istem letu prenehalo delovno razmerje, ne da bi pri tem vedela, da je bila družba medtem po skrajšanem postopku že izbrisana iz sodnega registra. Očitno je, da je tožnica pomotoma menila, da njen bivši delodajalec še obstaja, saj je napako popravila takoj, ko je bila opozorjena. Takšna označba tožene stranke, ki je posledica očitne pomote delavke, se ne šteje za spremembo tožbe.
1. Sklep, iz katerega jasno izhaja, da se je tožena stranka odločila, da s tožnikom sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom za točno določeno delovno mesto in z dvomesečnim poskusnim delom, je treba šteti za sklep o izbiri delavca.
2. Ker postane sklep o izbiri izvršljiv z dokončnostjo, bi morala tožena stranka tožniku ponuditi v podpis ustrezno pogodbo o zaposlitvi.
Če je predlog za izvršbo vložil upnikov dedič (naključno z enakim imenom in priimkom), ki je tudi pooblastil odvetniško družbo, pa dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja aktivno legitimacijo, je treba ugovoru ugoditi, sklep o izvršbi razveljaviti in predlog za izvršbo zavrniti.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51.
regres za letni dopust - izplačilo
Delavec je upravičen do regresa za letni dopust v letu 1998 tudi, če mu je delovno razmerje prenehalo v aprilu 1998. Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
ZPP člen 291, 291/2, 339, 339/1, 291, 291/2, 339, 339/1.
stranka - glavna obravnava - bistvena kršitev določb postopka
1. Iz določbe 2. odstavka 291. člena ZPP izhaja, da se na seji senata po zaključku glavne obravnave lahko določeni dokazi še preberejo, ne velja pa to za vloge strank. Vloga stranke pomeni procesno dejanje, ki ga po zaključku glavne obravnave ni mogoče več opraviti in tudi senat nima pristojnosti, da to dejanje odobri.
2. Če sodišče brez soglasja strank, stranki omogoči rok za vložitev pripravljalne vloge, potem pa te vloge ne upošteva pri odločitvi, s tem zagreši relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa ne vpliva na zakonitost oziroma pravilnost sodbe.
Če se dolžnik v obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi sklicuje, da terjatev, ki je sicer izkazana s sporazumom o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini, dejansko ni nastala, ker mu upnik nikoli ni nakazal sredstev po kreditni pogodbi, in za te navedbe predlaga dokaze, je treba v ugovornem postopku preveriti to dejstvo. Zato je treba sklep o zavrnitvi ugovora razveljaviti in vrniti zadevo sodišču 1. stopnje v nov postopek. Tak ugovor je treba pred odločitvijo o njem vročiti upniku v odgovor.
Za pravilno uporabo 73. člena ZDen je bistveno, ali je bila nepremičnina pridobljena odplačno, kar pomeni, da je pridobitelj v zameno dal nasprotno izpolnitev.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108, 108/1, 108/4.
nepopolna vloga - predlog za izvršbo
Predlog za izvršbo, ki ne vsebuje vsega, kar določa Zakon o izvršbi in zavarovanju, da bi ga bilo mogoče obravnavati, je nepopoln. Če ga upnik ne dopolni, ga je potrebno zavreči.
ZPP člen 205, 205/1, 208, 208/1, 205, 205/1, 208, 208/1.
univerzalno pravno nasledstvo - prekinitev in nadaljevanje prekinjenega postopka
Zaradi smrti dolžnika so vse njegove pravice iz materialnega in procesnega razmerja prešle na njegove naslednike po samem zakonu. Dovolj je ugotovitev, da so vsi pritožniki na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju ugotovljeni kot dediči po pok. dolžniku. Vse ostalo, kar se nanaša na vprašanje vrednosti zapuščine in terjatve tega postopka, pa ni predmet tega pritožbenega postopka, saj se ta vprašanja vsebinsko navezujejo na fazo opravljanja izvršbe.