Ker je tožena stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati izvedenca in razčistiti podane pripombe. Opustitev ustnega podajanja izvedenskega mnenja izvedenca na naroku potem, ko so stranke dale na pisni izdelek pripombe, predstavlja relativno kršitev določb postopka, ki je lahko vplivala na zakonitost odločitve.
ZPP člen 291, 291/2, 339, 339/1, 291, 291/2, 339, 339/1.
stranka - glavna obravnava - bistvena kršitev določb postopka
1. Iz določbe 2. odstavka 291. člena ZPP izhaja, da se na seji senata po zaključku glavne obravnave lahko določeni dokazi še preberejo, ne velja pa to za vloge strank. Vloga stranke pomeni procesno dejanje, ki ga po zaključku glavne obravnave ni mogoče več opraviti in tudi senat nima pristojnosti, da to dejanje odobri.
2. Če sodišče brez soglasja strank, stranki omogoči rok za vložitev pripravljalne vloge, potem pa te vloge ne upošteva pri odločitvi, s tem zagreši relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa ne vpliva na zakonitost oziroma pravilnost sodbe.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108, 108/1, 108/4.
nepopolna vloga - predlog za izvršbo
Predlog za izvršbo, ki ne vsebuje vsega, kar določa Zakon o izvršbi in zavarovanju, da bi ga bilo mogoče obravnavati, je nepopoln. Če ga upnik ne dopolni, ga je potrebno zavreči.
Če je predlog za izvršbo vložil upnikov dedič (naključno z enakim imenom in priimkom), ki je tudi pooblastil odvetniško družbo, pa dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja aktivno legitimacijo, je treba ugovoru ugoditi, sklep o izvršbi razveljaviti in predlog za izvršbo zavrniti.
ZPP člen 205, 339, 339/2, 339/2-11, 205, 339, 339/2, 339/2-11.
stranka postopka - sodni register - izbris iz sodnega registra
Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke I. odst. 339. čl. ZPP. Sodišče je vodilo postopek zoper osebo, ki ni več obstajala, zato tudi ni mogla dati pooblastila, tudi sodbo je vročilo pooblaščencu, ki ni mogel biti pooblaščenec, saj je pooblastilo dala oseba, ki ni več obstajala. Sodišče bi moralo postopek prekiniti po 205. čl .ZPP.
V primeru identičnih vprašanj civilna odločba ni odvisna od tega, ali bo storilec kasneje kazensko obsojen, oziroma, tu kazenska sodba ne rešuje prejudicialnega vprašanja za civilnega sodnika. Le v primeru, če je že prišlo do pravnomočne obsodilne sodbe kazenskega sodišča, pa je civilno sodišče vezano na takšno sodbo, vendar le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
Če se upnik pritoži zoper stroškovno odločbo, ki je v izpodbijanem sklepu ni, zoper poseben sklep, s katerim je bilo odločeno o istih stroških, pa se ni pritožil, se pritožba zavrže kot nedovoljena.
Določba 36f. člena ZDR predstavlja pravno podlago za priznanje pravice do odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, že od uveljavitve Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. ZJSRS v 28. členu izrecno daje pravico Jamstvenemu skladu Republike Slovenije, da terjatve upravičenca (to je delavca, ki mu delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca) proti delodajalcu preidejo do višine pravic, zagotovljenih po tem zakonu, na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic. S prehodom terjatve vstopi sklad v razmerju do delodajalca v položaj delavca do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic. Zato je upravičen do povrnitve zneska, ki ga je izplačal tožnikom.
Če se dolžnik v obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi sklicuje, da terjatev, ki je sicer izkazana s sporazumom o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini, dejansko ni nastala, ker mu upnik nikoli ni nakazal sredstev po kreditni pogodbi, in za te navedbe predlaga dokaze, je treba v ugovornem postopku preveriti to dejstvo. Zato je treba sklep o zavrnitvi ugovora razveljaviti in vrniti zadevo sodišču 1. stopnje v nov postopek. Tak ugovor je treba pred odločitvijo o njem vročiti upniku v odgovor.
Podjetnika posameznika lahko v sporih v zvezi z njegovo dejavnostjo sodišče oprosti le plačila taks za vloge iz 1. odst. 105a čl. ZPP, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Te vloge so tožba, nasprotna tožba, tožba, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predlog za obnovo postopka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje, predlog za zavarovanje dokazov in predlog za poskus poravnave ter vloga, ki vsebuje napoved pritožbe.
Sodišče mora pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ugotoviti okoliščine in interese pogodbenih strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (1. odstavek 110. člena ZDR), ki so kot npr. nagib storilca, teža storjenega dejanja, odnos do dejanja in posledic, škoda in odnosi med pogodbenima strankama po storitvi dejanja, vendar pri tem ne gre za t.i. kvalifikatorne okoliščine iz 89. člena prej veljavnega ZDR.
V skladu z 280. čl. ZOR so izpodbojna le dejanja, ki povzročijo prikrajšanje upnika. V obravnavanem primeru so po tožbenih trditvah takšna izpodbojna dejanja tri prodajne pogodbe pri katerih pa je bila kupnina za prodane stvari primerna in je ustrezala tržni vrednosti, tožena stranka pa je kupnino davčnemu dolžniku plačala na račun pri banki. Premično premoženje davčnega dolžnika je torej le spremenilo obliko: iz stvari v denar. Zaradi navedenega ni podana situacija po 2. odst. 280. čl. ZOR.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje - izvršilni naslov - zastopanje po pooblaščencu - izvršilni postopek - ugovor
Dejstvo, da dolžniku izvršilni naslov ni bil osebno vročen, v izvršilnem postopku ni upošteven ugovorni razlog. Še posebej takrat ne, ko je imel dolžnik v postopku, iz katerega izvršilni naslov izhaja, pooblaščenca.
ZPP člen 205, 205/1, 208, 208/1, 205, 205/1, 208, 208/1.
univerzalno pravno nasledstvo - prekinitev in nadaljevanje prekinjenega postopka
Zaradi smrti dolžnika so vse njegove pravice iz materialnega in procesnega razmerja prešle na njegove naslednike po samem zakonu. Dovolj je ugotovitev, da so vsi pritožniki na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju ugotovljeni kot dediči po pok. dolžniku. Vse ostalo, kar se nanaša na vprašanje vrednosti zapuščine in terjatve tega postopka, pa ni predmet tega pritožbenega postopka, saj se ta vprašanja vsebinsko navezujejo na fazo opravljanja izvršbe.
Tožnik tožbe ni umaknil takoj, ko je izvedel, da je zahtevek izpolnjen, zato je tožnik tisti, ki mora zaradi umika tožbe povrniti toženi stranki njene stroške postopka.
Pri tožniku ne gre za tako poslabšanje zdravstvenega stanja, ki po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oz. ne gre za tako poslabšanje zdravstvenega stanja do kakršnega ob normalnem teku stvari sploh ne bi smelo priti, zato ne gre za novo škodo.
nedopustnost izvršbe - skupno premoženje zakoncev - poslovni delež
Mož dolžnice iz izvršilnega postopka je družbenik te družbe, zato je predmet skupnega premoženja lahko samo njegov poslovni delež. Družba ne more odgovarjati za obveznosti dolžnice iz izvršilnega postopka, pa čeprav je bila ustanovljena v času trajanja zakonske zveze dolžnice in edinega družbenika te družbe. Podjetje je pravno, vsebinsko in prostorsko ločeno od lastnika.