Pri tožniku ne gre za tako poslabšanje zdravstvenega stanja, ki po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oz. ne gre za tako poslabšanje zdravstvenega stanja do kakršnega ob normalnem teku stvari sploh ne bi smelo priti, zato ne gre za novo škodo.
Sodišče prve stopnje mora ob izdaji novega sklepa o razdelitvi pozneje najdenega premoženja najprej oceniti, ali je bila dana izjava po vsebini odpoved dediščini - v tem primeru razdeli novo najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - ali pa gre za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču - v tem primeru pa sodišče odstopa glede novo najdenega premoženja ne sme upoštevati.
nedopustnost izvršbe - skupno premoženje zakoncev - poslovni delež
Mož dolžnice iz izvršilnega postopka je družbenik te družbe, zato je predmet skupnega premoženja lahko samo njegov poslovni delež. Družba ne more odgovarjati za obveznosti dolžnice iz izvršilnega postopka, pa čeprav je bila ustanovljena v času trajanja zakonske zveze dolžnice in edinega družbenika te družbe. Podjetje je pravno, vsebinsko in prostorsko ločeno od lastnika.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 206, 206/1, 154, 154/1, 158, 206, 206/1.
odškodninska odgovornost
1. Osebnostna pravica do lastne podobe daje upravičencu možnost prepovedati uporabo slike. Za osebnostne pravice je tudi sicer značilna njihova absolutnost, učinkujejo zoper vsakogar in je tudi vsakomur prepovedan poseg v te pravice. Ugotovljeno pa je, da je prva toženka tista, ki je naročnik plakata in je odobrila njegovo uporabo v promocijske namene. Gre za poseg v osebnostno pravico, pravico tožnice do varovanja lastne podobe, le tožnica je tista, ki lahko odloča o tem ali se njena slika lahko objavi. Objava fotografije brez dovoljenja je torej poseg v osebnostno pravico.
2. Peti toženec je profesionalni fotograf, od katerega se zahteva še posebna skrbnost pri opravljanju svojega dela. Že dejstvo, da je izročil fotografijo oziroma diapozitiv s tožničino podobo kot idejo direktorju tretje toženke, ki se je očitno profesionalno ukvarjala z izdelavo reklamnega materiala, kaže na to, da je dopustil uporabo te fotografije. Pristal je torej, da se ti posnetki uporabijo, dokazno breme, da dokaže, da je ravnal s potrebno skrbnostjo, je po določbi 154.čl. ZOR na njem, tega ni dokazal, nasprotno, njegovo ravnanje kaže na nezadostno skrbnost. Tako ravnanje, je v zvezi z nastankom škode in je pravno upošteven vzrok.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - vrnitev premoženjskih koristi v stečajno maso
Izpodbojna tožba iz 130. člena ZPPSL je tožba z dvema zahtevkoma: oblikovalnim (ki se v praksi pogosto nepravilno postavlja kot ugotovitveni, kar pa v tem kontekstu ni pomembno) in dajatvenim (vrnitvenim). Res je sicer, da vrnitveni zahtevek nastane šele z ugoditvijo oblikovalnemu zahtevku, toda če se že vnaprej izkaže, da je vrnitveni zahtevek neutemeljen, je zaradi tesne povezave med obema zahtevkoma (saj izpodbojna tožba brez enega od njiju sploh ni možna) treba zavrniti tudi oblikovalni (oziroma ugotovitveni) zahtevek. Nesklepčnost tožbe glede vrnitvenega zahtevka učinkuje namreč v takem primeru tudi na utemeljenost oblikovalnega zahtevka, saj ta sam zase ne more biti utemeljen, če ne more privesti do uveljavitve vrnitvenega zahtevka.
začasna odredba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov - sprememba delodajalca - pravni prenos dela podjetja
Prezaposlitev nekaj delavcev iz ukinjenega sektorja v novo organizirano službo pri delodajalcu ne more predstavljati dejanskega ali pravnega prenosa dela podjetja na drugega delodajalca v smislu 73. člena ZDR, saj gre v tem primeru predvsem za izvajanje notranje racionalizacije dela v cilju zmanjšanja stroškov poslovanja delodajalca.
začasna odredba - tehnološki presežek - sodelovanje sindikata - pogodba o zaposlitvi
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker delodajalec z vročitvijo odpovedi ni počakal do izteka osmih dni od obvestila sindikatu o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sindikat svoje mnenje lahko poda v roku 8. dni od pisnega obvestila o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa nasprotovanje sindikata odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nima učinkov iz 85. člena ZDR, saj do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi pride le v primeru, če sindikat nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga, ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR ne predvideva roka, ki bi moral miniti med vročitvijo pisnega obvestila o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga in samo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
rok za vložitev tožbe - pogajanja - zmota - vrnitev v prejšnje stanje
Pogajanje med strankama za mirno rešitev spora ne more biti razlog za podaljšanje prekuzivnih rokov za vložitev tožbe. V kolikor bi tožena stranka z nedopustnim ravnanjem tožnika spravila v zmoto, da ni pravočasno vložil tožbe, potem bi lahko predlagal vrnitev v prejšnje stanje.
Tožnica je zaradi očitne pomote kot toženo stranko označila stečajnega dolžnika namesto stečajnih upnic, ki so prerekale njeno terjatev. Označbo tožene stranke je spremenila še pred prvim narokom za glavno obravnavo. Takšna sprememba označbe tožene stranke se ne šteje za spremembo tožbe, temveč za spremembo označbe tožene stranke.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 318/3, 318, 318/1, 318/1-1, 318/3.
zamudna sodba - poprava tožbe - vročitev tožbe
Zamudna sodba je izdana v nasprotju z določbami 318. člena ZPP (1. točka 1. odstavka 318. člena), če sodišče tožeči stranki naloži, naj tožbo popravi (ker ni sklepčna), popravljene tožbe pa ne pošlje nasprotni stranki. Po uveljavitvi novele ZPP iz leta 2002 ni več podlage za to, da sodišče izda sklep in določi rok za popravo tožbe, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Če sodišče šteje, da ni podan pogoj iz 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe, s katero se ugodi tožbenemu zahtevku, bi moralo bodisi izdati sodbo, s katero se tožbeni zahtevek zavrne oziroma izdati zamudno sodbo, s katero bi delno ugodilo tožbenemu zahtevku, v preostalem delu pa tožbeni zahtevek zavrnilo (ker je tožba delno nesklepčna).
ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 452, 452/2, 452/3, 452, 452/2, 452/3.
spor majhne vrednosti
Pravilno in v skladu z ZPP je takšno ravnanje, pri katerem sodišče prve stopnje v vabilu na narok za glavno obravnavo, tožečo stranko opozori na možnost, da lahko v 8 dneh od prejema vabila vloži pripravljalno vlogo, v kateri lahko odgovori na navedbe iz ugovora, toženo stranko pa da lahko v 8 dneh od prejema pripravljalne vloge tožeče stranke, vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke.
ZTPDR člen 118. Pravilnik o delovni knjižici člen 14.
priznanje delovne dobe - priznanje zavarovalne dobe - rok za sodno varstvo – sojenje v razumnem roku
Ugotovitev obstoja delovnega razmerja oz. zavarovalne dobe po ZPIZ ni vezana na nikakršne roke. Zato v primeru uveljavljanja priznanja delovne dobe za čas od 1.9.1965 do 31.7.1967 in plačila prispevkov za to obdobje, pojem razumnega roka, kot ga je oblikovala sodna praksa, ne pride v poštev.
Če po pobotu terjatev tožnika in tožene stranke ostane nepobotana terjatev tožnika iz naslova zakonskih zamudnih obresti, mora sodišče tožbenemu zahtevku v tem delu ugoditi. Sodišče je s tem, ko je v izreku sodbe najprej ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke iz naslova zakonskih zamudnih obresti, v nadaljeanju pa zavrnilo celoten tožbeni zahtevek, zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Ker delavec z zamujanjem in neprihajanjem na delo ni pokazal zanesljivosti in odgovornosti pri opravljanju delovnih nalog, kar spada v okvir strokovnosti vodstvenega delovnega mesta, je komisija za oceno poskusnega dela delavca upravičeno ocenila z negativno oceno. Zaradi negativne ocene poskusnega dela je delavcu delovno razmerje prenehalo v skladu z zakonom.
prenehanje delovnega razmerja - prisilna poravnava - ukinitev delovnega mesta
Dejstvo, da je delavec občasno delal na drugem delovnem mestu, še ne pomeni, da mu je zakonito prenehalo delovno razmerje, saj se v skladu s 4. odst. 51. čl. ZPPSL ne more upoštevati le dejansko ali celo občasno delo delavca na delovnem mestu, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinja, temveč je potrebno odločati v skladu z veljavnimi delovnopravnimi predpisi, ki zahtevajo formalno razporeditev delavca na delovno mesto.