Ali je obdolženka storila kaznivo dejanje z goljufivim namenom ali ne, ni pravno ampak dejansko vprašanje. Zato je sodišče prve stopnje, ko goljufivega namena pri obdolženki ni ugotovilo ravnalo prav, ko jo je oprostilo po 3. točki prvega odstavka 358. člena ZKP, ker ji ni dokazano, da je storila kaznivo dejanje, ki ga je bila obtožena. Tako tudi ni nasprotja med izrekom in obrazložitvijo in uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ni podana.
Neizbrani kandidat nima sodnega varstva za primer, ko izbrani kandidat ni izpolnjeval pogojev za zasedbo prostega delovnega mesta. V tem primeru ne gre za spor o kršitvi zakonske prepovedi diskriminacije, za katerega daje ZDR neizbranemu kandidatu pravico do sodnega varstva.
ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 452, 452/2, 452/3, 452, 452/2, 452/3.
spor majhne vrednosti
Pravilno in v skladu z ZPP je takšno ravnanje, pri katerem sodišče prve stopnje v vabilu na narok za glavno obravnavo, tožečo stranko opozori na možnost, da lahko v 8 dneh od prejema vabila vloži pripravljalno vlogo, v kateri lahko odgovori na navedbe iz ugovora, toženo stranko pa da lahko v 8 dneh od prejema pripravljalne vloge tožeče stranke, vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke.
1. Delavec ima možnost in pravico terjati izplačilo premalo izplačane plače vsakokrat po prejemu plačilne liste za posamezni mesec in po izplačilu plače. Njegovo nevedenje o tem, da je dobival nižjo plačo od predvidene, ne vpliva na zastaranje. Z zastaranjem preneha delavčeva pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.
2. Obvestilo o odprtju računa lastninskega certifikata ne pomeni pretrganja zastaranja v zvezi s terjatvijo na izplačilo premalo izplačanih plač. Takšno obvestilo ne pomeni pisne pripoznave dolga v smislu 1. odst. 366 čl. ZOR. V obvestilu je opredeljena le upravičenost tožnikov do lastniškega certifikata, zato je to obvestilo mogoče šteti le kot del izvedbe z zakoni in podzakonskimi akti urejenega lastninskega preoblikovanja državnega premoženja.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - potek časa
Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas za delo, ki je projektno organizirano in delodajalec oceni predvideni čas, v katerem bo projekt dokončan (in ga v pogodbi o zaposlitvi časovno opredeli), delavcu preneha delovno razmerje s potekom časa, ne glede na to, ali so bila dela na projektu končana ali ne. Delodajalec delavcu ni bil dolžan podaljšati delovnega razmerja, ker projekt še ni bil končan.
prenehanje delovnega razmerja - prisilna poravnava - ukinitev delovnega mesta
Dejstvo, da je delavec občasno delal na drugem delovnem mestu, še ne pomeni, da mu je zakonito prenehalo delovno razmerje, saj se v skladu s 4. odst. 51. čl. ZPPSL ne more upoštevati le dejansko ali celo občasno delo delavca na delovnem mestu, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinja, temveč je potrebno odločati v skladu z veljavnimi delovnopravnimi predpisi, ki zahtevajo formalno razporeditev delavca na delovno mesto.
pogodba o delu - delovno razmerje - dodatek na delovno dobo
Tožnik ni upravičen do dodatka na delovno dobo, ker le-ta pripada le delavcu, ki ima sklenjeno delovno razmerje, ne pa tistemu, ki opravlja delo po pogodbi o delu.
Sodišče se mora opredeliti do kršitev, ki so delavcu v postopku očitane. Ni dovolj ugotovitev, kaj je delavec storil, potrebno je ugotoviti, ali je s tem ravnanjem izpolnjen dejanski stan očitanih kršitev. Če sodišče potrdi sklep disciplinskega organa, pa se hkrati ne opredeli do očitanih kršitev (ne ugotovi, ali je tožnik za vse očitane kršitve odgovoren), pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Diskriminacije ne predstavlja ravnanje delodajalca, ki za prosto delovno mesto izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Tudi sicer v primeru uveljavljanja kršitve prepovedi diskriminacije delodajalec odgovarja le odškodninsko po splošnih pravilih civilnega prava, kar pomeni, da neizbrani kandidat v sodnem sporu lahko uveljavlja le odškodninski zahtevek.
V izreku je sodišče prve stopnje tam navedeni znesek stroškov naložilo v plačilo tožeči stranki, čeprav je iz obrazložitve razvidno, da je situacija obratna in da je tožena stranka tista, ki mora tožeči stranki povrniti pravdne stroške. Pravnomočna pa postane zgolj tista odločitev (tako v sodbi kot tudi v sklepu), ki je vsebovana v izreku, ne pa tudi v njegovi obrazložitvi.
uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - nadomestno dejanje - založitev zneska - ugovor - opozorilo na posledice
Upnik lahko skupaj s predlogom za izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve vloži tudi predlog, naj sodišče naloži dolžniku, da vnaprej založi določen znesek, iz katerega se bodo pokrili stroški oprave nadomestnega dejanja. Založeni znesek se položi pri sodišču kot sodni depozit, nato pa sodišče iz pologa v breme dolžnika izplačuje upniku določene zneske na podlagi dokumentacije, ki izkazuje dejanske izdatke oprave nadomestnega dejanja.
Če dolžnik v sklepu o izvršbi ni opozorjen, kam naj položi založeni znesek za stroške, je treba kot pravilno izpolnitev njegove obveznosti šteti tudi prostovoljni polog zneska neposredno na upnikov račun.
Kršitev določbe prvega ali drugega odstavka 57. člena ZIZ lahko vpliva na zakonitost in pravilnost sklepa sodišča prve stopnje o dolžnikovem ugovoru.
Po določbi 3. odst. 46. čl. takrat veljavnega Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), funkcionalno zemljišče za obstoječe objekte določi za urejanje prostora pristojen občinski upravni organ. Odločba območne geodetske uprave pa ni odločba za urejanje prostora pristojnega občinskega upravnega organa, zato ni mogoče reči, da je bilo z navedeno odločbo določeno funkcionalno zemljišče. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zato lahko upoštevalo le podatke navedene v javnih evidencah, kjer se vodi vrsta in raba parcel, to je podatke, ki so vpisani v zemljiškem katastru in se povzamejo tudi v zemljiški knjigi.
neupravičena pridobitev - pooblastilo za poroštveno zavezo - akceptni nalog
Po oceni pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka, s katerim tožeča stranka vtožuje vrnitev plačanega zneska iz vnovčenih nalogov ni uporabilo določbe 211. člena ZOR, ki bi jo moralo uporabiti, kot je ugotovilo, da je tožeča stranka dopustila prenos sredstev s svojega računa na račun tožeče stranke, ne da bi se temu upirala ali nasprotovala, čeprav je njen zakoniti zastopnik vedel, da ga poroštvena izjava ne more zavezovati, ker je ni podpisal. Tožena stranka pa je veljavno sprejela izpolnitev, ki jo je za kreditojemalca opravila tožeča stranka. Zato tožeča stranka nima pravice od tožene plačanega zahtevati nazaj.
pravni pouk - določitev meje - dokončnost odločitve
Pravni pouk, da imajo udeleženci postopka pravico v roku treh mesecev po pravnomočnosti tega sklepa oz. od vročitve sklepa sodišča druge stopnje, uveljavljati močnejšo pravico v posebni pravdi, je nepravilen. Sodišče prve stopnje je namreč v bagatelnem mejnem sporu (in ob soglasju strank) urejalo mejo v skladu s 136. členom ZNP, predvsem pa poskusilo urediti mejo na podlagi močnejše pravice, zato je odločitev nepravdnega sodišča dokončna.
Pri vrednosti zahtevka nad 100.000 točk je res določeno, da znaša taksa 1 % od tolarske vrednosti, vendar največ 20.000 točk v tolarski vrednosti, vendar pritožnik spregleda, da se pri vrednosti zahtevka nad 100.000 točk taksa obračuna v točkah (od 1 % tolarske vrednosti - v točkah).
sklep o izvršbi - novo izvršilno sredstvo - ugovor
Zoper sklep o dovolitvi novega izvršilnega sredstva (in predmeta) izvršbe ima dolžnik sicer pravico ugovora, vendar lahko sklep izpodbija samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu (in predmetu) izvršbe.
URS člen 155. ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 580, 580/1, 580/2, 580/6. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - aktivni in pasivni družbeniki - dokazno breme družbenika - družba z enim družbenikom (enoosebna družba) - oprostitev odgovornosti za obveznosti družbe
Obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane gospodarske družbe prevzamejo le tako imenovani pravi ali aktivni družbeniki.
Breme dokaza, da ni bil aktivni, temveč pasivni družbenik v izbrisani gospodarski družbi, je na družbeniku.
Oprostitev odgovornosti za obveznosti družbe lahko v določenih primerih dosežejo le nekateri, nikoli pa vsi družbeniki iste družbe. Vsaj eden izmed družbenikov v družbi bi namreč lahko preprečil uradni izbris družbe iz sodnega registra tako, da bi ali družbo pravočasno uskladil z določbami ZGD, ali pa predlagal uvedbo postopka likvidacije ali stečaja, kot oblike prenehanja družbe.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice
Ker sta bila dva pomožna objekta, dva lesena provizorija, rastlinjak in ostale premične stvari na nepremičnini že v času, ko je tožnik nepremičnine kupil na javni dražbi, ne gre za vznemirjanje lastnika.