ZTPDR člen 118. Pravilnik o delovni knjižici člen 14.
priznanje delovne dobe - priznanje zavarovalne dobe - rok za sodno varstvo – sojenje v razumnem roku
Ugotovitev obstoja delovnega razmerja oz. zavarovalne dobe po ZPIZ ni vezana na nikakršne roke. Zato v primeru uveljavljanja priznanja delovne dobe za čas od 1.9.1965 do 31.7.1967 in plačila prispevkov za to obdobje, pojem razumnega roka, kot ga je oblikovala sodna praksa, ne pride v poštev.
Če po pobotu terjatev tožnika in tožene stranke ostane nepobotana terjatev tožnika iz naslova zakonskih zamudnih obresti, mora sodišče tožbenemu zahtevku v tem delu ugoditi. Sodišče je s tem, ko je v izreku sodbe najprej ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke iz naslova zakonskih zamudnih obresti, v nadaljeanju pa zavrnilo celoten tožbeni zahtevek, zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
1. Delavec ima možnost in pravico terjati izplačilo premalo izplačane plače vsakokrat po prejemu plačilne liste za posamezni mesec in po izplačilu plače. Njegovo nevedenje o tem, da je dobival nižjo plačo od predvidene, ne vpliva na zastaranje. Z zastaranjem preneha delavčeva pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.
2. Obvestilo o odprtju računa lastninskega certifikata ne pomeni pretrganja zastaranja v zvezi s terjatvijo na izplačilo premalo izplačanih plač. Takšno obvestilo ne pomeni pisne pripoznave dolga v smislu 1. odst. 366 čl. ZOR. V obvestilu je opredeljena le upravičenost tožnikov do lastniškega certifikata, zato je to obvestilo mogoče šteti le kot del izvedbe z zakoni in podzakonskimi akti urejenega lastninskega preoblikovanja državnega premoženja.
Ker delavec z zamujanjem in neprihajanjem na delo ni pokazal zanesljivosti in odgovornosti pri opravljanju delovnih nalog, kar spada v okvir strokovnosti vodstvenega delovnega mesta, je komisija za oceno poskusnega dela delavca upravičeno ocenila z negativno oceno. Zaradi negativne ocene poskusnega dela je delavcu delovno razmerje prenehalo v skladu z zakonom.
Delavec (tožnik) ni dolžan delodajalcu (tožencu) povrniti stroškov postopka, kadar umakne tožbo v sporu v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. V individualnem delovnem sporu v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja ni mogoče uporabiti splošnih pravil o priznanju stroškov postopka, ki jih določata določbi 156. in 158. člena ZPP, temveč je potrebno uporabiti specialno ureditev iz 22. člena ZDSS, po kateri trpi delodajalec svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka.
Sodišče se mora opredeliti do kršitev, ki so delavcu v postopku očitane. Ni dovolj ugotovitev, kaj je delavec storil, potrebno je ugotoviti, ali je s tem ravnanjem izpolnjen dejanski stan očitanih kršitev. Če sodišče potrdi sklep disciplinskega organa, pa se hkrati ne opredeli do očitanih kršitev (ne ugotovi, ali je tožnik za vse očitane kršitve odgovoren), pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Neizbrani kandidat nima sodnega varstva za primer, ko izbrani kandidat ni izpolnjeval pogojev za zasedbo prostega delovnega mesta. V tem primeru ne gre za spor o kršitvi zakonske prepovedi diskriminacije, za katerega daje ZDR neizbranemu kandidatu pravico do sodnega varstva.
Diskriminacije ne predstavlja ravnanje delodajalca, ki za prosto delovno mesto izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Tudi sicer v primeru uveljavljanja kršitve prepovedi diskriminacije delodajalec odgovarja le odškodninsko po splošnih pravilih civilnega prava, kar pomeni, da neizbrani kandidat v sodnem sporu lahko uveljavlja le odškodninski zahtevek.
V izreku je sodišče prve stopnje tam navedeni znesek stroškov naložilo v plačilo tožeči stranki, čeprav je iz obrazložitve razvidno, da je situacija obratna in da je tožena stranka tista, ki mora tožeči stranki povrniti pravdne stroške. Pravnomočna pa postane zgolj tista odločitev (tako v sodbi kot tudi v sklepu), ki je vsebovana v izreku, ne pa tudi v njegovi obrazložitvi.
pogodba o delu - delovno razmerje - dodatek na delovno dobo
Tožnik ni upravičen do dodatka na delovno dobo, ker le-ta pripada le delavcu, ki ima sklenjeno delovno razmerje, ne pa tistemu, ki opravlja delo po pogodbi o delu.
pravni pouk - določitev meje - dokončnost odločitve
Pravni pouk, da imajo udeleženci postopka pravico v roku treh mesecev po pravnomočnosti tega sklepa oz. od vročitve sklepa sodišča druge stopnje, uveljavljati močnejšo pravico v posebni pravdi, je nepravilen. Sodišče prve stopnje je namreč v bagatelnem mejnem sporu (in ob soglasju strank) urejalo mejo v skladu s 136. členom ZNP, predvsem pa poskusilo urediti mejo na podlagi močnejše pravice, zato je odločitev nepravdnega sodišča dokončna.
Fidejkomisarične substitucije Zakon o dedovanju ne dopušča, ZD v 229. čl. določa neveljavnost take določbe v poslednjevoljni izjavi (oporoki), tudi če bi bila vpisana v zemljiški knjigi. Fidejkomisarična substitucija je torej pravno nedopustna in neupoštevna.
ZPP člen 277, 277/1, 428, 428/2. ZVO člen 16, 16/5. ZTLR člen 70, 80. ZV (1981) člen 2, 2/1, 54, 54/3.
motenje posesti - rok za vložitev odgovora na tožbo - javno dobro pribrežno zemljišče - soposest - motenje soposesti
Stranka, ki je bila z napačnim pozivom zavedena v zmoto glede dolžine roka za odgovor na tožbo v sporu zaradi motenja posesti, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
Na javnem dobru nihče ne more pridobiti posesti in torej tudi nihče na njem ne more uživati posestnega varstva. Posest stvari ima, kdor ima neposredno dejansko oblast nad stvarjo, to tisti, ki stvar uporablja, uživa in z njo razpolaga. Javno dobro je namenjeno splošni rabi, torej rabi vsakogar pod enakimi pogoji. Zato na njem ni mogoče pridobiti nikakršnih individualnih pravic, tudi ne pravice posesti. Seveda pa posestnega varstva ni mogoče odreči, če javna površina dejansko izgubi lastnost, značaj in namen javnega dobra.
Soposestnik v medsebojnih razmerjih z drugimi posestniki uživa posestno varstvo, če eden od njih onemogoča (oziroma znatno otežkoča) drugega v dotedanjem načinu izvrševanja dejanske oblasti na stvari, ki je v soposesti.
uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - nadomestno dejanje - založitev zneska - ugovor - opozorilo na posledice
Upnik lahko skupaj s predlogom za izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve vloži tudi predlog, naj sodišče naloži dolžniku, da vnaprej založi določen znesek, iz katerega se bodo pokrili stroški oprave nadomestnega dejanja. Založeni znesek se položi pri sodišču kot sodni depozit, nato pa sodišče iz pologa v breme dolžnika izplačuje upniku določene zneske na podlagi dokumentacije, ki izkazuje dejanske izdatke oprave nadomestnega dejanja.
Če dolžnik v sklepu o izvršbi ni opozorjen, kam naj položi založeni znesek za stroške, je treba kot pravilno izpolnitev njegove obveznosti šteti tudi prostovoljni polog zneska neposredno na upnikov račun.
Kršitev določbe prvega ali drugega odstavka 57. člena ZIZ lahko vpliva na zakonitost in pravilnost sklepa sodišča prve stopnje o dolžnikovem ugovoru.
URS člen 155. ZGD člen 394, 394/1, 394/2, 580, 580/1, 580/2, 580/6. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - aktivni in pasivni družbeniki - dokazno breme družbenika - družba z enim družbenikom (enoosebna družba) - oprostitev odgovornosti za obveznosti družbe
Obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane gospodarske družbe prevzamejo le tako imenovani pravi ali aktivni družbeniki.
Breme dokaza, da ni bil aktivni, temveč pasivni družbenik v izbrisani gospodarski družbi, je na družbeniku.
Oprostitev odgovornosti za obveznosti družbe lahko v določenih primerih dosežejo le nekateri, nikoli pa vsi družbeniki iste družbe. Vsaj eden izmed družbenikov v družbi bi namreč lahko preprečil uradni izbris družbe iz sodnega registra tako, da bi ali družbo pravočasno uskladil z določbami ZGD, ali pa predlagal uvedbo postopka likvidacije ali stečaja, kot oblike prenehanja družbe.