Če je bil tožnik na začasnem delu v Nemčiji že od leta 1991 in se je v Slovenijo vračal le občasno, to ne pomeni, da je neprekinjeno dejansko prebival v Sloveniji pet let pred vložitvijo prošnje za sprejem v državljanstvo RS.
Če zakon po vložitvi tožbe določi stvarno pristojnost drugega sodišča iste vrste, ostane še naprej stvarno pristojno za odločitev sodišče, ki je bilo stvarno pristojno ob vložitvi tožbe.
Nasutje zemljišča (travnika) s peskom in postavitev bivalnega kontejnerja na njem in elektro priključka je poseg v prostor, za katerega je po določbi 2. odstavka 50. člena ZUN potrebno lokacijsko dovoljenje.
načelo materialne resnice v postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Od pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja je odvisno tudi vprašanje, v kakšni obliki je možna denacionalizacija in kdo je zavezanec za denacionalizacijo.
Odločba o nacionalizaciji ima pravno naravo deklaratorne odločbe, ki glede na obstoječe dejansko stanje le ugotavlja določeno pravno razmerje, ki že obstoji po samem zakonu.
pridobitev z naturalizacijo - dejansko prebivanje v Sloveniji in prekinitev tega bivanja
Obstoj objektivnega dejstva odsotnosti nad tri mesece iz Slovenije pomeni neizpolnjevanje pogoja iz 3. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
ZDen člen 3, 4, 24, 29, 29/1, 54, 54/1, 54/2, 57, 57/1-3. ZUP (1986) člen 267, 267-3.
denacionalizacija stanovanj, glede katerih obstojijo najemna razmerja - ničnost odločbe
Izvršitev denacionalizacijske odločbe glede vrnitve stanovanj, v katerih so najemniki, v last in posest pomeni izročitev ključev izpraznjenih stanovanj skrbniku za poseben primer. Ta izvršitev pa ni izvedljiva, ker zavezanka (občina) ne razpolaga s ključi izpraznjenih stanovanj.
sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno
V upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločbe o spremembi osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka tožnika in prizadete stranke, se ne odloča tudi o stikih med tožnikom (očetom) in otrokom.
Ni dopustno reklamno obveščanje z napisi na fasadah prodajaln tobačnih izdelkov, tudi če bi šlo za prodajalne tobačnih izdelkov v smislu 3. alinee 1. odstavka 11. člena ZOUTI.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - pravica do razlike plače - potrdilo o premalo izplačani plači - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja terjatve - zamudne obresti - zastaranje
Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da obvestilo tožene stranke tožniku in s katerim je tožena stranka tožnika obvestila, da mu zaradi neizplačanih plač po kolektivni pogodbi določen znesek, ni priznanje dolga. Zavzelo je stališče, da je potrdilo treba šteti le za del izvedbe lastninskega preoblikovanja tožene stranke. Priznanje dolga tožene stranke je res imelo pravne učinke na področju lastninjenja, prav tako pa ima pravne učinke tudi na področju celotne ureditve premoženjskih razmerij med tožnikom in toženo stranko. Tožena stranka ne more ugovarjati vsebini svoje izjave z navajanjem svojega namena, zaradi katerega je potrdilo izdala, saj z izdajo potrdila ni izrazila svoje volje. Z izdajo potrdila tožena stranka ni podelila oziroma oblikovala kakšne pravice, temveč je le potrdila obstoj pravice, katere obstoj in obseg se sicer ugotavlja v sodnem postopku.
ZPP (1977) člen 7, 8, 354, 354/2, 354/2-13, 394, 394/1.
odškodninska odgovornost - poklicna bolezen - sodni postopek - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje je bistveno kršilo določbo pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP 1977), če je v nasprotju z dokazi sklepalo, da so diizocianati nevarne snovi, če je v nasprotju z izvedenskim mnenjem sklepalo, da je bila tožnica izpostavljena navedenim snovem in če je na trajanje tej izpostavljenosti sklepalo drugače, kot to dovoljujejo izvedenski dokazi.
Takšna kršitev je dana tudi zato, ker je sodišče druge stopnje na podlagi domneve sklepalo, da je bila tožnica izpostavljena vplovom diizocianata.
ZTPDR člen 58, 58/1-7. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 385, 385/1-1, 392. ZDSS člen 21, 21/1, 25.
dovoljenost revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločba sodišča druge stopnje - sodni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - odgovornost za delovne obveznosti - začasna odstranitev delavca z dela - zloraba položaja in prekoračitev pooblastila
Sodišče druge stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (13. točka 2. odstavka 354. člena ZPP/77) s tem, ko je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, v razlogih pa ugotavljalo, da je bila tožnica spoznana za drugo disciplinsko kršitev, kot je presodilo prvostopno sodišče.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2.ZOR člen 26, 28, 28/2, 46, 46/2.
delovno razmerje pri delodajalcih - delovno razmerje za določen čas - pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja - izjava volje
V dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi tožnica svojo voljo, da naj ji delovno razmerje preneha, izrazila tako, da bi bilo mogoče zanesljivo sklepati, da njena volja, da naj ji delovno razmerje preneha, obstaja. Volja strank pri sklepanju sporazuma je bistveni element sporazuma. Tudi če bi pogodbeni stranki izrazili svojo voljo, da skleneta sporazum o prenehanju delovnega razmerja, bi bil sporazum, ki bi bil sklenjen tako, da bi delavka v naprej pristala, da ji bo delovno razmerje prenehalo po preteku nedoločenega časovnega obdobja in brez opredelitve razloga prenehanja, neveljaven, ker ne bi vseboval elementov, ki jih mora vsebovati pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja.
ZTPDR člen 73, 73/1.ZOR člen 154, 154/1, 185, 185/1, 185/3.
delovno razmerje pri delodajalcih - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - materialna odgovornost delodajalca - povrnitev škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - ugotavljanje sokrivde delavca
Odgovornost za povrnitev škode temelji na objektivni okoliščini nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. To nezakonitost je lahko povzročil samo organ, ki je o prenehanju delovnega razmerja odločil, zato delavec, razen morda v izjemnem primeru, na zakonitost odločitve organa ne more vplivati in zato praviloma tudi ne more biti sokriv za nezakonito odločitev. Tako tudi ne v spornem primeru, saj je bilo različno tolmačeno le sporno vprašanje, ali je bila tožničina odsotnost z dela zaradi tega, ker je bila v priporu, neupravičena ali ne. Pri tem, ko je revidentka, če ne prej, vsaj v ugovornem postopku že razpolagala z vsemi za odločitev pomembnimi dejstvi (kar izhaja iz listin v spisu), za njeno napačno odločitev seveda ni mogoče iskati sokrivde pri tožnici.
delovno razmerje pri delodajalcih - sklenitev delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - disciplinski postopek - varstvo pravic delavcev - rok za vložitev zahteve za varstvo pravic delavcev
Tožena stranka je v sklepu o zahtevi tožnice za varstvo pravic, pravilno ugotovila, da bi tožnica morala svoje morebitno nasprotovanje zaposlitvi za določen čas izraziti z vložitvijo pravnega sredstva v 15-dnevnem roku od takrat, ko bi zvedela za okoliščine, za katere sodi, da kažejo na nezakonitost sklenitve delovnega razmerja za določen čas ter da tožnica tega ni storila. Tožnica je za morebitne nezakonitosti v zvezi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas zvedela najkasneje ob izteku časa njene zaposlitve. Objava delovnega mesta, na katerem je tožnica opravljala delo, pa ni dejstvo, zaradi katerega bi se lahko štelo, da je tožnica s tem, ko je bila z objavo seznanjena, zvedela za nezakonitost lastne zaposlitve za določen čas.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zaslišanje delavca pred disciplinskim organom - izostanek s seje disciplinske komisije brez opravičljivega razloga
Dejstvo, da je bila v bolniškem staležu, še ni opravičilo tudi za izostanek s seje disciplinske komisije. Revizijsko sodišče ne dvomi v strokovna mnenja (odločitev) pristojnih zdravnikov (prav tako ne pritožbeno sodišče), da revidentka v času, ko ji je bil priznan bolniški stalež, za delo ni bila sposobna. Kljub temu pa bi lahko, tako kaže potrdilo zdravnice z dne 19.05.1995, vsaj 21.06.1995 prisostvovala in tudi bila zaslišana na seji disciplinske komisije. Ker ji je bilo vabilo za to sejo poslano pravilno, opravičenega razloga za odsotnost pa v sicer pisnem opravičilu ni navedla, ne more uspešno zatrjevati, da se ni mogla udeležiti disciplinskega postopka in da je zato tožena stranka kršila načelo neposrednosti.
Disciplinska obravnava se lahko opravi tudi brez zaslišanja delavca, če ta ne navede opravičenih razlogov za odsotnost.
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 188, 188/2, 393. ZDR (1990) člen 24, 30, 60. ZTPDR člen 20.
uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - odločanje o podrednem tožbenem zahtevku
Sodišče, ki je odločilo o podrednem zahtevku glede obstoja delovnega razmerja, ki pa mu ni ugodilo v celoti, temveč ga je časovno omejilo, ni prekoračilo tožbenega zahtevka. S podredno postavljenim tožbenim predlogom je tožnik subjektivno in objektivno natančno opredelil pravno varstvo, ki ga je želel doseči.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski postopek - zahteva za uvedbo disciplinskega postopka - obličnost in njene sestavine - načelo objektivne identitete zahtevka
Eden temeljnih postulatov postopka za ugotavljanje odgovornosti za kršitve delovnih obveznosti je načelo objektivne identitete zahteve pristojnega organa in odločbe disciplinskega organa. To pomeni, da se delavčeva odgovornost ugotavlja na podlagi v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka opisanega konkretnega dejanja, ne pa na podlagi nedoločnega opisa ravnanj ali zgolj citiranih pravnih predpisov ( 61.člen ZTPDR )