delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - obnova postopka - dovoljenost obnove postopka
Revizija je pri ugotavljanju razlogov za obnovo postopka v obnovitvenem postopku še bolj omejena, kot v drugih postopkih, saj je glede dovoljenosti obnove za preizkus dejansko odprto samo vprašanje pravilne uporabe določbe 421. člena ZPP-77. Ker je bil predlog za obnovo postopka vložen po določbi 4. in 9. točke 421. člena ZPP-77, bi bila v spornem primeru obnova postopka dovoljena le, če bi revident razpolagal s kazensko sodbo, v kateri bi bile ugotovljene krive izpovedi prič ali če bi revident izvedel za nova dejstva ali pridobil nove dokaze, ki niso bili uporabljeni v prejšnjem postopku, zaradi katerih bi bila lahko zanj izdana ugodnejša odločba, če bi bil ta dokaz uporabljen v prejšnjem postopku. Ker revident (dejanska ugotovitev) takih dokazov ni predložil, kar sta pravilno ugotovili nižji sodišči, je v skladu z veljavnimi predpisi pravilna in zakonita odločitev, da se obnova postopka ne dovoli.
ZDR (1990) člen 36a, 36a/1, 36b, 36b/1.ZU člen 103.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - kriteriji in postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev
V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno, da pravna prednica prvotožene stranke v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev ni uporabila kriterijev za določitev teh delavcev in ni postopala v skladu z določbo 36.b člena ZDR. Sodišče druge stopnje je poleg tega še izrecno poudarilo, da delo delavca ne more postati trajno nepotrebno, če bi ga bilo možno razporediti na drugo delo ali mu delo zagotoviti s krajšo dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo (36.a člen ZDR). Ker torej iz dejanskih ugotovitev sodišča v izpodbijani sodbi izhaja, da pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev niso bili upoštevani kriteriji za njihovo določitev, zgolj pavšalno pa se je ugotavljalo, da tožnici drugega ustreznega dela ni mogoče zagotoviti, že samo ti ugotovitvi zadoščata za zaključek, da v postopku niso bile spoštovane zakonske določbe, to pa pomeni, da je bil postopek in s tem tudi sklep o prenehanju delovnega razmerja tožnici nezakonit. Ker je tožnica v času prenehanja delovnega razmerja opravljala čisto splošne naloge referenta v glavni pisarni kot administrativni tehnik (kar kažejo listine v spisu), za njena dela, ne glede na to, kdo je njene ostale sodelavce ob reorganizaciji dejansko prevzel, ni mogoče govoriti o tem, da je opravljala take naloge, da bi sodile izključno v delovno področje upravne enote. Pri odločanju o tem, kdo je pravni naslednik prejšnjega delodajalca tožnice tudi ne more biti pomembna izdelana razporeditev delavcev in sistemizacija delovnih mest, ki jih je sicer po reorganizaciji postavila prvotožena stranka. Pomembne so le dejanske naloge, ki jih je delavec opravljal in ugotovitev, ali so bile te naloge take, da bi jih skupaj z delavcem morala prevzeti upravna enota ali ne. Pri tem je upravna enota - država od prejšnje občine prevzemala le naloge, ki so glede na veljaven ustavni sistem v njeni pristojnosti, ne pa vseh nalog občin. In v spornem primeru je pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da v primeru tožnice ne gre za takšne naloge, ki jih je prevzemala država - upravna enota.
ukrep urbanističnega inšpektorja - gradnja v nasprotju z odločbo o dovolitvi priglašenih del
Sklicevanje tožnika, da je ograja, postavljena v nasprotju z odločbo o dovolitvi priglašenih del, potrebna zaradi zaščite premoženja pred sosedom, ni pritožbeni razlog iz 72. člena ZUS.
ZS člen 83, 83/3. ZPP (1977) člen 358. ZUS člen 16.
tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - vročitev sklepa med sodnimi počitnicami - rok za vložitev pritožbe
Sodni sklep je bil vročen v času sodnih počitnic. Ker se je po določbi 3. odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94 in 45/95), ki je veljal ob vročitvi, čas sodnih počitnic štel kot čas, ko sodišče ne dela in se sodna pisanja ne vročajo, vročitev ni mogla biti veljavno opravljena, zato je rok za vložitev pritožbe začel teči prvi naslednji dan po izteku sodnih počitnic. Da procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo, je bilo izrecno določeno z novelo navedenega zakona.
Ni izkazana pritožba tožnice, niti njene pravne prednice, zato ni dopusten upravni spor. Po določbi 2. odstavka 4. člena ZUS upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, pritožbe ni vložila ali pa jo je vložila prepozno.
Določbi 4. in 89. člena ZDoh nista le procesnega značaja, ampak imata tudi materialno pravne učinke, ker vplivata na višino odmere dohodnine. Zato ju ni mogoče uporabiti pri odmeri dohodnine za leto, v katerem ti določbi še nista veljali.
Presoja o tem, ali gre za hudo bolezen, zaradi katere obsojenec ni zmožen prestajati zaporne kazni ob zagotovljenem zdravljenju, ne more biti prepuščena niti upravnemu organu niti sodišču.
ovira za vrnitev podržavljenega premoženja - pristojnost za odločanje
Ovira za vrnitev podržavljene nepremičnine obstoji, če so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa zakon. Če prvi pogoj - da nepremičnina služi za opravljanje dejavnosti državnih organov ali za opravljanje dejavnosti s področja javnih služb ni izpolnjen, ostalih pogojev ni potrebno ugotavljati. Če nepremičnina, ki je predmet denacionalizacije, ni s posebnim aktom razglašena za kulturni spomenik, je neutemeljen ugovor, da je za odločanje pristojno Ministrstvo za kulturo.
rok za vložitev tožbe - gradbena pogodba - solidnost gradbe - rok za grajanje napak - jamčevanje za napake
Fasada sama sicer ni gradba v smislu 631. člena ZOR, je pa nujen in tako pomemben del gradbe, da lahko napake pri njeni izdelavi vplivajo na solidnost gradbe kot celote (644. člen ZOR).
denacionalizacija nezazidanih stavbnih zemljišč - upravičenost do denacionalizacije
V ZDen ni podlage, da bi uporabniki stavbnih zemljišč, ki so pravico uporabe podedovali, uspešno uveljavljali vrnitev stavbnih zemljišč, ne glede na to, če gre za nezazidana stavbna zemljišča.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - obrnjeno dokazno breme - povzročitev škode iz malomarnosti - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine
Odškodninska odgovornost delodajalca temelji na 73. členu Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, po katerem mora delodajalec povrniti škodo, ki jo utrpi pri delu ali v zvezi z delom, po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti. ZOR določa kot podlago odgovornosti krivdno načelo z obrnjenim dokaznim bremenom (prvi odstavek 154. člen ZOR) kar pomeni, da se krivda delodajalca predpostavlja, ta pa se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.
odgovornost za drugega - odgovornost države - vojaška vaja - krivdna odgovornost vojaškega starešine - povzročitev škode iz malomarnosti - povrnitev škode - denarna odškodnina - vmesna sodba
Vojaške starešine, ki razpolagajo z znanjem in izkušnjami pri postavljanju vojaških naborov, so odredile, da se vodovodno korito za pomivanje in umivanje postavi na vzpetini nad taborom, pri tem pa ob dejstvu, da se je voda prelivala čez rob korita, ni bilo poskrbljeno za odvodnjavanje, kar je imelo za posledico, da je voda tekla proti vojaškemu taboru, zaradi česar je bil travnat teren med koritom in taborom razmočen in blaten. Ravno zardi razmočenega in blatnega travnatega terena pod vodnim koritom je tožniku spodrsnilo. Tako postavitev vojaškega tabora in vodnega korita nad njim sta sodišči druge in prve stopnje opredelili kot krivdno obliko malomarnosti (158. člen ZOR).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21006
KZJ člen 68.KZ člen 39.ZKP člen 420, 420/2.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Čeprav je prišlo v času od storitve kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa po 3. in 1. odstavku 251. člena KZ-77 do spremembe kazenskega zakona, sodišče ni kršilo kazenskega zakona z izrekom varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije po 68. členu KZJ.
Primernost izrečene kazni v zakonitem razponu ni predmet ocene v postopku o zahtevi za varstvo zakonitosti.
Ne gre za zmotno uporabo materialnega prava, če je bila v zvezi z določbo 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ uporabljena določba njegove novele, objavljene v Uradnem listu FLRJ, št. 105/48
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21029
KZ člen 311, 311/2.ZKP člen 340, 340/1-1, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - v organizirani skupini spraviti drugega čez mejo - glavna obravnava - branje zapisnikov o zaslišanju prič
Določilo "v organizirani skupini spraviti drugega čez mejo" iz 2.odstavka 311. člena KZ, ki je veljalo do uveljavitve sprememb KZ dne 23.4.1999, ni pomenilo, da je organizirana skupina potrebna na strani storilcev kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje je storil tisti, ki je spravil čez mejo organizirano skupino ljudi.
mandatna pogodba - zastopanje v sodnih postopkih - odvetniško kot pooblaščenec - pravica odvetnika do nagrade
S pooblastilom za zastopanje, ki ga da stranka odvetniku in ga ta sprejme, je vzpostavljeno mandatno razmerje, ki ga ureja XVIII. poglavje Zakona o obligacijskih razmerjih, posebej pa še Zakon o odvetništvu.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - pojem nevarne dejavnosti - služenje vojaškega roka - vojaške vaje - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Neka dejavnost je nevarna takrat, ko je tveganje večje od običajnega, nevarnosti, ki so jim izpostavljeni udeleženci take aktivnosti, pa presegajo nevarnosti katerim je izpostavljen človek pri običajnih opravilih (drugi odstavek 154. člena ZOR). Glede na višino vojaške ovire imenovane "tarzanka", načina njenega premagovanja (preprijemanja z rokami, zaradi česar pride do nihanja telesa) in dejstva, da so bile približno tri metre in pol od tal odmaknjene kovinske prečke spolzke, je treba premagovanje ovire imenovane "tarzanka" opredeliti kot nevarno dejavnost.