KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21030
KZ člen 171, 171/1, 178, 178/2.ZKP člen 52, 52/1, 53, 53/1, 147.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev na škodo državnega tožilstva - predlog za pregon
Ker se predlog za kazenski pregon po 1. odstavku 53. člena ZKP poda pri državnem organu, ki je upravičen sprejeti kazensko ovadbo, to pa je po 147. členu ZKP pristojni državni tožilec, kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po 1. odstavku 171. člena KZ pa je bilo storjeno na škodo okrožnega državnega tožilstva (2. odstavek 178. člena KZ), predlog za kazenski pregon ni bil potreben. V obravnavanem primeru je namreč okrožni državni tožilec s pravočasno vloženim predlogom za pregon sam sebi podal tak predlog.
Sklicevanje tožnice v pritožbi na skrajno silo zaradi zaščite njenega premoženja in življenja, v primeru gradnje objekta brez lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del, ni razlog iz 72. člena ZUS, zaradi katerega se sme izpodbijati sodba.
Če premoženje ni bilo podržavljeno pravnim prednikom vlagatelja denacionalizacijskega zahtevka, Zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači (Uradni list FLRJ, št. 64/46) ne more biti podlaga za uveljavljanje vrnitve tega premoženja po določbah ZDen.
ZKP člen 201, 201/1-2, 202, 202/1.KZ člen 267, 267/1.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornik ne sprejema ugotovljenih dejstev oziroma njihove ocene glede obstoja pripornih razlogov, napada ugotovljeno dejansko stanje. Iz tega razloga pa po 2. odstavku 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da tožnik kot odvetnik pogosto nastopa pred sodiščem, pri katerem je bila tožba vložena, ne more biti razlog za to, da bi sodnik ravnal drugače, kot je določeno v 2. členu ZSS.
Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali sodišča odloči, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da bi se tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlagatelj mora torej v predlogu navesti okoliščine, ki kažejo, da bi - če bi bilo za odločanje določeno drugo stvarno pristojno sodišče - bil postopek očitno lažje opravljen ali da so drugi tehtni razlogi za predlog.
dokazi - listine - zdravniško spričevalo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejstvo, da se je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju poškodbe kot elementa kaznivega dejanja razžalitve po 1. odstavku 169. člena KZ oprlo na "zdravniško spričevalo", ni v nasprotju s pravili ZKP o ugotavljanju dejstev, saj ga je ocenjevalo kot vsak drug dokaz, za izvedeništvo pa ni bilo nobene potrebe.
pripor - ponovitvena nevarnost - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejansko vprašanje je, ali je obtoženec še odvisnik ali ne. Po izrecni določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni stvar presoje v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti, ali je bilo to vprašanje v postopku o podaljšanju pripora pravilno ugotovljeno.
pripor - ponovitvena nevarnost - uporaba milejših ukrepov
Ker vložnik zahteve za varstvo zakonitosti izpodbija pravnomočen sklep o podaljšanju pripora zaradi ponovitvene nevarnosti zgolj z vidika zakonske ureditve, ne navaja pa okoliščin, ki bi potrjevale njegovo trditev, da je sodišče s podaljšanjem pripora ravnalo v nasprotju z načelom sorazmernosti, je zahteva neutemeljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21031
ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/2.
odmera kazni - obteževalne okoliščine - kršitev kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ne gre za kršitev kazenskega zakona, če je pritožbeno sodišče kot obteževalno okoliščino upoštevalo, da se je obsojenec brez povoda agresivno obnašal do oškodovanca. Za kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP bi šlo le, če bi bila z odločbo o kazni prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu.
ZOTMR člen 1, 1/2, 7, 7/3, 8, 8/2, 20, 21, 24, 24/1, 26, 26/1, 120, 164, 164/1, 164/4-1.ZOSRL člen 217, 217/2.ZOR člen 387, 387/1, 387/2, 652.
pretrganje zastaranja - posredni oškodovanci - povrnitev škode - pripoznava dolga - pravo, ki ga je treba uporabiti - letalski prevoz - prevoz potnikov v zračnem prometu - smrt potnika v letalski nesreči - odškodninska odgovornost prevoznika - zakonsko določen odškodninski limit
Pravna podlaga v odškodninskem sporu, nastalem zaradi letalske nesreče ob panoramskem letu, je v posebnem predpisu, ki ureja obligacijska razmerja v zračni plovbi.
Kadar plača odgovorna oseba odškodnino do zakonsko omejene višine, pri tem pa je ni pripravljena plačati nad to mejo, ker ne priznava, da je bila škoda storjena namerno ali iz hude malomarnosti, ne pomeni, da je pripoznala dolg in da se zato pretrga zastaranje.
prenos pristojnosti za odločanje - izbira koncesionarja
Določbe 2. alinee 33. člena ZGJS ni mogoče razumeti kot izvedbe pooblastila iz 67. člena ZLS, ki določa, da o posameznih stvareh iz občinske pristojnosti odloča tudi kdo drug kot občinska uprava. Kadar že iz samega zakona izhaja, da mora o upravni stvari odločiti o zadevi občinska uprava, s splošnim občinskim aktom ni mogoče prenesti pristojnosti za odločanje na drug organ.
Tudi v tožbi, s katero se izpodbija posamični akt zaradi varstva ustavnih pravic, je treba navesti akt, ki se izpodbija, in ga priložiti tožbi; če tožnik ne odpravi teh pomanjkljivosti na pravilen poziv sodišča (1. odstavek 29. člena ZUS), je treba tako pomanjkljivo tožbo zavreči.
začasna odredba - izkazovanje verjetnosti težko popravljive škode
Tožeča stranka bi morala izkazati z listinskimi dokazi verjetnost nastanka težko popravljive škode, kar pa je v konkretnem primeru ostalo v celoti neizkazano. Tega ne more izkazati le z navedbo listin, ne da bi jih predložila prvostopnemu sodišču na podlagi 1. odstavka 69. člena ZUS.
Tožniku kot vojaški osebi v italijanski vojski, ki so ga po kapitulaciji Kraljevine Italije 9.9.1943 ujele nemške okupacijske sile na teritoriju Kraljevine Jugoslavije in ga odpeljale v nemško vojaško ujetništvo, ne pripada status žrtve vojnega nasilja po določbah Zakona o žrtvah vojnega nasilja za čas, prebit v nemškem vojaškem ujetništvu.
Glede določenega podržavljenega premoženja ima pravico (upravičenje) do vložitve zahteve za denacionalizacijo upravičenec (prejšnji lastnik) podržavljenega premoženja oz. njegovi pravni nasledniki, če je prejšnji lastnik umrl.
bistvena kršitev določb postopka - sodelovanje sodnika, ki bi moral biti izločen
Podana je bistvena kršitev določb postopka, ker je predsednik senata, ki je odločal v obravnavanem upravnem sporu, izdal in podpisal odločbo tožene stranke, s katero je med upravnim postopkom tožena stranka odpravila sklep upravnega organa prve stopnje o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe.
obračun komunalnih taks - domneva resničnosti vpisa v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je edino na podlagi izpiskov iz zemljiške knjige, ki so v upravnih spisih, lahko utemeljeno sklepalo, da je bila sporna terasa v letu 1995 še v lasti občine, ki je zato lahko tudi obračunala komunalno takso za uporabo javne površine.
DENACIONALIZACIJA - DRŽAVLJANSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS13689
ZDen-B člen 15, 15/4.ZDen člen 60, 60/6. ZUP (1986) člen 249, 249-9, 256, 256/1, 256/5.
ugotovitev državljanstva (predhodno vprašanje) - stranke - obnova postopka
Stranke v postopku ugotavljanja državljanstva, kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije, so lahko le upravičenec in njegovi pravni nasledniki.