imenovanje direktorja - javna podjetja in agencije
Sama primernost izbire med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz javnega razpisa in statuta agencije, ni predmet presoje zakonitosti izpodbijanega akta o izbiri, če je izbira v izključni pristojnosti tožene stranke; odločitve tudi ni potrebno posebej utemeljevati;
kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, imajo pravico le potegovati se za imenovanje, nimajo pa pravice biti izbrani.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik seznanjen s tem, da ga tožena stranka poziva, da se vrne na delo določenega dne, vendar tega ni upošteval. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je bil odsoten z dela naslednjih pet zaporednih delovnih dni, kot tudi to, da se ni vrnil na delo do dokončnosti odločitve.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
V postopku za ugotavljanje, da delo delavca ni trajno potrebno, je za razvrščanje delavcev v določeno kategorijo delovnih mest, na katerih se ugotavlja delovna uspešnost delavcev, pomembna le določba 13.
člena SKPG. Ta določa, da se v isto kategorijo razvrstijo vsi delavci, ki jih je mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom. Pomembno je torej delovno mesto, na katerem dela delavec, ne pa njegova strokovna izobrazba.
URS člen 22, 23. EKČP člen 6. ZPP člen 18, 18/2, 181, 274, 354, 354/1, 354/2, 379, 379/1, 384, 384/1.
pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - sodni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - presoja zakonitosti pogodbe o zaposlitvi
Velja načelo pravice do sodnega varstva (22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije - URS, 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin - Konvencija), torej pravice do sojenja o stvari sami. Sodišče lahko zavrže tožbo le v primeru in pod pogoji, ki so v zakonu (npr. v ZPP) točno določeni. Sodišče je kršilo navedeno načelo, če je na podlagi 4. in 5. odstavka 135. člena ZDR zavrglo tožbo, v kateri je tožnik izpodbijal pogodbo o zaposlitvi.
ZTPDR člen 18, 18/1, 75, 75/2-1. ZDR (1990) člen 100, 100/1-3. SKPG člen 9. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
dokazno breme - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela - delovno razmerje pri delodajalcu - pogoji za prenehanje delovnega razmerja - postopek ugotavljanja nedoseganja pričakovanih rezultatov dela
Iz določb ZTPDR, ZDR in SKPG izhaja, da morajo biti razlogi za ugotovitev, da delavec ne dosega pričakovanih rezultatov dela, osebnega značaja. Če so dani stvarni razlogi, ni pogojev za prenehanje delovnega razmerja zaradi navedenega razloga.
Nedoseganje pričakovanih rezultatov dela je razlog osebnega značaja, zato je dokazno breme, da je bil postopek izveden v skladu s predpisi in da so dani tudi pogoji za prenehanje delovnega razmerja na podlagi Konvencije MOD št. 158, na delodajalcu.
ZTPDR člen 73, 73/1.ZOR člen 174, 177. ZVD člen 24, 27. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcih - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna stvar - sodni postopek - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišči sta zmotno uporabili materialno pravo, ker nista upoštevali, da bi bilo mogoče o tem, ali je bil tožnik poškodovan zaradi ravnanja z nevarno stvarjo, prej ugotoviti, kakšna naprava je sekalec mesa Kuter, kako ga je treba čistiti, ter to, ali je mogoče stroj očistiti tako, da bi bila pri tem v celoti izključena nevarnost poškodb čistilca.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prav pravilna ugotovitev, ali je bil revidentov izostanek opravičen ali ne (ne pa vprašanje pravilnega vodenja postopkov za priznanje pravic iz zdravstvenega varstva), je bistvena tudi za odločitev, ali je revident zaradi svojih izostankov huje kršil delovne obveznosti ali ne, in posledično, ali mu je delovno razmerje prenehalo zaradi tehtnega razloga (zakonito) ali ne (nezakonito).
ZDDO člen 45, 45/1-5, 47, 49.ZUP člen 3, 42, 43, 183, 185, 187, 188.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti - zloraba položaja oziroma pravic - kršitev pravne norme - ravnanje čez dopustno mero
Zloraba položaja oziroma pravice je v tem, da storilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičevanja, ki ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje presega meje upravičevanja. Pravica ima namreč svoje meje in ravnanje čez dopustno mejo, pomeni kršitev pravne norme.
SKPG člen 12. ZDR (1990) člen 36b, 36h, 36h/2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9, 9/2, 9/2-a.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - trajni presežek - kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev - objektivnost meril ocenjevanja
Ker niso bila ugotovljena objektivizirana merila za oceno revidentove uspešnosti, to pomeni, da je bilo zaradi zmotno oziroma preuranjeno uporabljenega materialnega prava dejansko stanje še nepopolno ugotovljeno. Ni še namreč možna ugotovitev, da je delo revidenta postalo trajno nepotrebno in da je bil postopek izveden v skladu z določbo 36b člena ZDR. Ker je kriterij delovne uspešnosti bil po določbah splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo temeljni kriterij za ohranitev delovnega razmerja, je moral biti uporabljen objektivno. Izdelava ocene uspešnosti dela brez objektivnih meril ter brez obrazložitve ne kaže na to, da so bili v vseh primerih ocenjevanja delovne uspešnosti uporabljeni enaki kriteriji, to pa bi lahko bil tudi razlog za ugotovitev nezakonitosti celotnega postopka tožene stranke.
ZDR (1990) člen 105. ZTPDR člen 83.ZOR člen 360.ZPP člen 274, 274/1, 370, 370/1-3, 380, 380/2, 384, 384/4.
prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - pravni učinek pravnomočne odločbe
Pravnomočnost pomeni dokončnost pravnega razmerja, ki izhaja iz dispozitiva izdane odločbe, da postane z njo pravnomočna tudi vsebina odločbe in ima pravni učinek tudi v primeru, če bi šlo za nezakonito in nepravilno odločbo.
mnenje izvedenca - invalid I.kategorije - vzrok nastanka invalidnosti
Zdrava hrbtenica bi se lahko poškodovala samo v primeru velikih strižnih sil, ki bi tkivo in hrbtenico dobesedno raztrgale (izjava izvedenca na l. št. 74). Glede na povedano je logičen in sprejemljiv zaključek sodišča, da je imel revident hrbtenico bolezensko spremenjeno (izvedenec govori o močno bolnem - degeneriranem diskusu) že pred kritičnim dvigom bremena, tako da je bil dvig bremena le sprožilni moment, ki je obolenje razkril. Kot je zapisano v izvedenskem mnenju, bi lahko bil tak sprožilni moment tudi gib hrbtenice pri navadnem sklanjanju ali celo neznaten stres pri kihanju. Zato ni mogoče ugotoviti, da je pri revidentu vzrok nastanka invalidnosti posledica poškodbe pri delu in ne bolezen.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - denarno nadomestilo - konkurenčna klavzula
Pogodba o zaposlitvi ni določala, da bosta stranki ali kdo tretji presojali ali konkretne dejavnosti, ki bi jih nameraval izvajati tožnik ali njegov družinski član po prenehanju delovnega razmerja, pomenijo opravljanje dejavnosti, ki so sodile v njegovo delovno področje, ali so morda v zvezi z dejavnostjo delodajalca in ali bi morda lahko škodile delodajalcu, od te presoje pa bi bilo odvisno, ali delodajalec uveljavlja konkurenčno klavzulo in kot protidajatev ponuja nadomestilo ali ne. Ker torej takšna ureditev ni bila predvidena, je mogoče določila pogodbe o zaposlitvi o konkurenčni klavzuli tožnika po prenehanju delovnega razmerja obravnavati le kot nepogojno zavezo obeh strank pogodbe.
ZDR (1990) člen 18, 18/1. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcih - delovno razmerje za določen čas - domneva, da sta stranki sklenili delovno razmerje za nedoločen čas
Določila 1. odstavka 18. člena ZDR določajo, da če ostane delavec na delu po času, ko bi mu moralo prenehati delovno razmerje, se šteje, da je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. Ta zakonska domneva, da sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, sankcionira delodajalčevo opustitev ustrezne pravne ureditve statusa delavca, ki je bil pri delodajalcu zaposlen za določen čas, ta čas pa poteče.
ZMZPP člen 4, 100. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-1, 21/1-6.
priznanje tujih sodnih odločb - javni red RS - meddržavna pogodba o pravni pomoči - izvršljivost sodne odločbe
Priznanje dela sodne odločbe, izdane v sporu zaradi ugotovitve in delitve skupnega premoženja, s katerim je bila nasprotna udeleženka (toženka) obsojena na povrnitev predlagateljevih (tožnikovih)
stroškov pravdnega postopka, ni v nasprotju s pravnim redom in Ustavo Republike Slovenije. Še več, določbe o povrnitvi pravdnih stroškov so v obeh pravnih redih Slovenije in Hrvaške enake.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - povzročitev škode iz malomarnosti - vmesna sodba
Odškodninska odgovornost delodajalca temelji na 73. členu ZTPDR, po katerem mora delodajalec povrniti delavcu škodo, ki jo utrpi pri delu ali v zvezi z delom, po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti. ZOR določa kot podlago odgovornosti krivdno načelo z obrnjenim dokaznim bremenom (prvi odstavek 154. člena ZOR), kar pomeni, da se krivda delodajalca predpostavlja, ta pa se lahko odgovornosti reši, če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.
Ker je delovodja N. dopuščal tak način dela, kakršnega je uporabil tožnik, in so tako ravnali tudi drugi delavci v podobnih okoliščinah, to pa ni bilo v skladu z varnostnimi pravili, je šlo pri N. za krivdno obliko malomarnosti (158. člen ZOR).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvo, da je tožnik sodnik in da je v vsakodnevnih stikih s sodniki Okrajnega sodišča v ..., je za postopek moteča okoliščina, ki bi utegnila vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča.
povzročitev škode - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost delodajalca - neposredna odgovornost delavca - namenoma povzročena škoda - razžalitev dobrega imena ali časti
Če se ugotovi, da je škodo povzročil delavec na delu ali v zvezi z njim z razžalitvijo dobrega imena ali časti, se mora sodišče opredeliti do vprašanja, ali delavec sam odgovarja odškodninsko.