Plačilo davka od prometa proizvodov je pravilo, in če želi prodajalec izkoristiti izjemo, ko Zakon o prometnem davku v določenih primerih prodaje proizvodov ne šteje za promet, od katerega je treba plačati davek, mora ravnati natančno tako, kot to izhaja iz 7. člena tega zakona.
sprejem v naturalizacijo - nevarnost za obrambo države - aktivno služenje v tujih oboroženih silah
S tem, ko je tožnik odšel iz Slovenije in se (po lastni izjavi) prostovoljno vključil v takratnih vojnih razmerah v vojno delovanje tujih oboroženih sil na območju BiH, so izkazane takšne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče presoditi, da je šlo za tožnikovo aktivno služenje v tujih oboroženih silah. Zato bi tožnikov sprejem v državljanstvo RS lahko pomenil nevarnost za obrambo države (8. točka 1. odstavka 10. člena ZDRS).
sprejem v državljanstvo z naturalizacijo - znanje slovenskega jezika - načelo zakonitosti
Ker je bilo o vlogi tožnika za sprejem v slovensko državljanstvo odločeno po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, je upravni organ pogoj glede znanja slovenskega jezika utemeljeno ugotavljal na podlagi spremenjene določbe (načelo zakonitosti).
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - povzročitev škode iz malomarnosti - vmesna sodba
Odškodninska odgovornost delodajalca temelji na 73. členu ZTPDR, po katerem mora delodajalec povrniti delavcu škodo, ki jo utrpi pri delu ali v zvezi z delom, po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti. ZOR določa kot podlago odgovornosti krivdno načelo z obrnjenim dokaznim bremenom (prvi odstavek 154. člena ZOR), kar pomeni, da se krivda delodajalca predpostavlja, ta pa se lahko odgovornosti reši, če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.
Ker je delovodja N. dopuščal tak način dela, kakršnega je uporabil tožnik, in so tako ravnali tudi drugi delavci v podobnih okoliščinah, to pa ni bilo v skladu z varnostnimi pravili, je šlo pri N. za krivdno obliko malomarnosti (158. člen ZOR).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvo, da je tožnik sodnik in da je v vsakodnevnih stikih s sodniki Okrajnega sodišča v ..., je za postopek moteča okoliščina, ki bi utegnila vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča.
ZMZPP člen 4, 100. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-1, 21/1-6.
priznanje tujih sodnih odločb - javni red RS - meddržavna pogodba o pravni pomoči - izvršljivost sodne odločbe
Priznanje dela sodne odločbe, izdane v sporu zaradi ugotovitve in delitve skupnega premoženja, s katerim je bila nasprotna udeleženka (toženka) obsojena na povrnitev predlagateljevih (tožnikovih)
stroškov pravdnega postopka, ni v nasprotju s pravnim redom in Ustavo Republike Slovenije. Še več, določbe o povrnitvi pravdnih stroškov so v obeh pravnih redih Slovenije in Hrvaške enake.
povzročitev škode - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost delodajalca - neposredna odgovornost delavca - namenoma povzročena škoda - razžalitev dobrega imena ali časti
Če se ugotovi, da je škodo povzročil delavec na delu ali v zvezi z njim z razžalitvijo dobrega imena ali časti, se mora sodišče opredeliti do vprašanja, ali delavec sam odgovarja odškodninsko.
denarna kazen zaradi žalitve sodišča - kaznovanje pravdne stranke
Razžalitev je napad na čast in dobro ime drugega v obliki žaljive vrednostne ocene. Za prav takšno pa gre v citiranem sklepnem delu revizije, v katerem tožnik napada poimensko člane senata višjega sodišča, ki so odločali o pritožbah pravdnih strank. Gre za izničevanje dostojanstva in preziranje ugleda omenjenih oseb, in to tako kot posameznikov, kakor tudi v njihovi funkciji sodnikov, se pravi tistih, ki izvajajo sodno oblast na sodišču.
privatizacija stanovanj - pravica do odkupa - razveza zakonske zveze po uveljavitvi SZ - pravica razvezanega zakonca do odkupa - imetništvo stanovanjske pravice
Nima pravice do odkupa stanovanja po privatizacijskih predpisih tisti zakonec, ki ob uveljavitvi SZ ni bil imetnik stanovanjske pravice, do razveze zakonske zveze pa je prišlo po uveljavitvi SZ, čeprav je sodišče v nepravdnem postopku (nepravilno) pravnomočno odločilo, da je imetnik stanovanjske pravice.
dokazi in izvajanje dokazov - načelo obojestranskega zaslišanja strank - potrebe dokaznega postopka
Teorija je pravilo iz prvega odstavka 5. člena ZPP (1977) poimenovala načelo obojestranskega zaslišanja oziroma načelo zaslišanja strank, vendar je njegovo bistvo v tem, da mora sodišče zaradi enakosti vseh pred zakonom omogočiti vsaki stranki v pravdi, da opravi vsa tista procesna dejanja, ki jih lahko opravi tudi druga pravdna stranka. To velja predvsem za procesna dejanja, s katerimi izražata stranki svoje zahteve, stališča, predloge, dejanske navedbe, odgovore na navedbe nasprotne stranke itd. Zajema seveda tudi pravico stranke, da je zaslišana kot stranka in zlasti v zvezi s tem, da sta zaslišani obe. Vendar je na sodišču, da odloči, ali bo izvedlo ta dokaz ali ne (264. člen ZPP (1977)), pač odvisno od potreb dokaznega postopka. Če zadoščajo drugi dokazi, se ta dokaz ne izvede.
Če predpisi ne določajo posebnega postopka izbire med kandidati, ki izpolnjujejo formalne pogoje, je izbira pravilno in zakonito opravljena, če je izbran katerikoli kandidat izmed tistih, ki izpolnjujejo formalne pogoje.
ZUS člen 1, 1/2. Uredba o emisijah snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - presoja zakonitosti akta po stanju, v času njegove izdaje
Stanje, zaradi katerega inšpekcijski organ izda ukrep, se nanaša na čas, ko je tožeča stranka še opravljala dejavnost. Sodišče prve stopnje presoja zakonitost izpodbijanega upravnega akta prve stopnje ob upoštevanju dejanskega stanja v času njegove izdaje.
nabava orožja - prosti preudarek - odklonitev izdaje dovoljenja za nabavo orožja
Za izdajo dovoljenja za nabavo orožja mora prosilec izkazati konkretno nevarnost, ki je po ZOro upravičen razlog za nabavo orožja. Posest orožja ni ustavna pravica, saj je le-ta po zakonu omejena.
ZVojI člen 119, 119/2. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS. ZTuj.
odvzem družinske invalidnine zaradi neizpolnjevanja pogoja stalnega prebivališča po Zakonu o vojnih invalidih
Za urejanje tožničine družinske invalidnine je zlasti relevantna določba 2. odstavka 119. člena ZVojI, po kateri družinski član, ki mu je bila priznana pravica do družinske pokojnine po predpisih do uveljavitve ZVojI, uživa tudi po uveljavitvi tega zakona pravice, ki jih ima uživalec po ZVojI. Določba 2. odstavka 119. člena ZVojI je skladna tudi z določbo 18. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
Procesne predpostavke, ki jih določata 2. in 3. odstavek 26. člena ZUS morajo biti izpolnjene, da lahko sodišče obravnava tožbo zaradi molka upravnega organa.
Ker se zahteva za izdajo začasne odredbe nanaša na pravno razmerje, ki izhaja iz drugega razpisa, torej ne izhaja iz spornega pravnega razmerja, nastalega iz upravne odločbe, ki se izpodbija s tožbo v tem upravnem sporu, tožeča stranka s takšno zahtevo ne more uspeti.