Kolikor je tožena stranka štela, da je obravnavana vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, bi morala tožena stranka v skladu z določbami prvega odstavka 67. člena ZUP od tožnika v roku petih delovnih dni zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi, in ji določiti rok, v katerem mora vlogo popraviti.
ZBPP člen 13, 41, 42. ZSVarPre člen 27. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/3, 145, 146.
brezplačna pravna pomoč - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave - kršitev pravil upravnega postopka
Tožena stranka je po uradni dolžnosti ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje več finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem tožena stranka ni upoštevala pravice stranke do izjave v skladu z 9. členom ZUP. Za zakonito odločitev o zadevi namreč ne zadostuje zgolj objektivno pravilna ugotovitev pravno pomembnih dejstev, temveč morajo biti ta dejstva v vsakem postopku posebej ugotovljena.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica do izjave prosilca - poravnana preživninska obveznost
Kadar gre za primer, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati oziroma dati stranki vsaj možnost, da se o novo ugotovljenem dejstvu izjavi. Tako bi moral organ za BPP pred izdajo izpodbijane odločbe tožečo stranko kot prosilca seznaniti z ugotovljenim dejanskim stanjem, ki se nanaša na vsebinsko zavrnitev njegove prošnje za BPP, in mu dati možnost, da se o tem izjavi.
inšpekcijski ukrep - ukrep občinskega inšpektorja - priključitev na javni vodovod - gospodarske javne službe - oskrba s pitno vodo
Ker je za oskrbo s pitno vodo predpisana obvezna občinska gospodarska javna služba, ki je v občini urejena z odlokom in je obveznost priključitve stavbe na javni vodovod predvidena zaradi zakonske obvezne uporabe javne dobrine (vode), je priključitev na javni vodovod v naselju, kjer leži tožnikova nepremičnina, obvezna. Zato so neutemeljena zatrjevanja tožeče stranke, da je priključek na javni vodovod stvar njegove izbire in tako tudi ni podana kršitev 2. člena Ustave RS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - družinski član prosilca - preživninska dolžnost staršev - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola
Če je šolanje tožnikovega sina šteti kot redno izobraževanje in slednji ni zaposlen, je treba pri ugotavljanju premoženjskega pogoja prosilca tudi njegovega sina šteti kot otroka, ki ga prosilec preživlja v smislu 2. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS. Pri tem ni pomemben naziv izobraževanja (redno, izredno, ob delu itd., kot je določena vrsta šolanja opredeljena v zakonu), pač pa dejansko redno šolanje otroka po polnoletnosti.
Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) člen 223, 223/1.
denacionalizacija - preoblikovanje zahtevka - akt zoper katerega je možen upravni spor - zavrženje pritožbe
Sodišče pritrjuje organoma obeh stopenj v izpodbijani in pritožbeni odločbi, da s samim pozivom za preoblikovanje zahtevka za denacionalizacijo (še) ni bilo odločeno o njegovi pravici ali pravni koristi v denacionalizacijskem postopku. Zato sodišče sodi, da je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo pritožbo zoper poziv za preoblikovanje denacionalizacijskega zahtevka zavrgel.
trošarina - plačilo trošarine - režim odloga plačila trošarine - trošarinski dokument - trošarinsko skladišče - prejem pošiljke - uporaba prava - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi davčni organ ugotavljal okoliščine glede prevzema obravnavanega trošarinskega blaga in sodelovanja morebitnih drugih oseb pri nezakoniti sprostitvi blaga. Tako ni ugotavljal okoliščin njegove potrditve (kdo je potrdil prejem blaga v CMR listini in kdaj) kot tudi ni ugotavljal, kam je bilo blago prepeljano, kdo ga je prevzel ter v zvezi s tem pridobil informacije glede obravnavanega blaga s strani družbe, ki je opravila prevoz (litovska družba E.) oziroma njenega voznika, ki je opravil prevoz navedenega trošarinskega blaga. Od slednje bi lahko pridobil in formacije o tem, kam je bilo blago (namesto v trošarinsko skladišče) dostavljeno in kdo je pri tem sodeloval.
ZDUOP člen 45, 45/1, 45/2. ZUP člen 67, 67/1, 214.
COVID-19 - dodelitev subvencije - nadomestilo plače - začasno čakanje na delo - rok za vložitev vloge - pomanjkljiva obrazložitev
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno za katero obdobje ter za katere delavce je tožnik uveljavljal pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem ter na podlagi česa je ugotovljeno da je tožnik delavce napotil na čakanje dne 1. 5. 2021. Poleg navedenega toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sprva navaja, da vloga tožnika ni bila vložena v roku iz prvega odstavka 45. člena ZDUOP, nato pa ugotavlja, da je vloga nepopolna, zaradi česar je tožnika pozvala k odpravi pomanjkljivosti, ki jih tožnik v postavljenem roku ni odpravil, zaradi česar je vlogo tožnika zavrgla. Navedeno po sodni presoji pomeni, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa sama s seboj v nasprotju, saj ni jasno ali je bila vloga tožnika zavržena, ker ni bila pravočasna, ali ker tožnik ni odpravil pomanjkljivosti vloge.
Prva tožeča stranka s tožbo izpodbija tako prvostopenjsko kot pritožbeno odločbo. V upravnem sporu se v skladu z 2. členom Zakona ZUS-1 odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Ker je izpodbijani sklep (točka II v celoti in IV. točka - v delu, ki se nanaša na prvo tožečo stranko) z drugostopenjsko odločbo odpravljen, prvi tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe zoper navedeni točki izpodbijanega sklepa, ker si s tem ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja ter ne izpolnjuje procesne predpostavke za vložitev tožbe.
O tem, ali bo davčni organ drugi tožnici vrnil zahtevani presežek DDV, ob ugotovljenem dejstvu, ki izhaja iz davčnih evidenc, da ima druga tožnica zapadle davčne obveznosti, da je o vračilu presežka DDV v primeru, kot je obravnavani, ko se tožnica ne strinja z obvestilom o pobotu, je nedvomno potrebno odločiti z upravno odločbo. V primeru, kot je obravnavani, ko je davčni organ z odločbo zavrnil zahtevo druge tožnice za vračilo presežka DDV, za kar je razloge pojasnil v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ni kršil materialno pravo in ni storil bistvene kršitve pravil postopka in je določbe ZZDV oziroma ZZDV-1 in ZDavP-2, tudi pravilno uporabil.
Če je davčnemu zavezancu potekel rok za plačilo drugih davkov, se mu vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila, kar pomeni, da gre za pobotanje „ex lege“ in se v teh primerih poboti v izreku posebej ne navajajo. V primeru, kot je obravnavani, ne gre za to, da o izvedenem pobotu ni odločeno z upravnim aktom, kot se to očita v tožbi, temveč gre za to, da je z izpodbijano odločbo davčni organ zavrnil zahtevek druge tožnice za vračilo presežka DDV na pravni podlagi četrtega odstavka 73. člena ZDDV-1, ob pravilni uporabi (materialne) določbe 97.a člena ZDavP-2.
nadomestilo za invalidnost - molk organa - stvarna pristojnost sodišča
Med strankama je sporen tožnikov status invalida po prvi alineji prvega odstavka 3. člena ZSVI, kot tudi obdobje prejemanja nadomestila po 5. členu ZSVI, torej gre za odločanje o socialnih pravicah. V obravnavani zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - spremenjene okoliščine
Zahteva za dodelitev BPP v tem postopku je bila pravnomočno zavrnjena, ker je toženka štela, da gre za očitno nerazumno zahtevo, v kateri tožnik nima izgledov za uspeh. Tožnik s tem, ko se sklicuje da je sodišče predlagalo njegovo postavitev pod skrbništvo, ne navaja spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na odločitev toženke o verjetnosti izgledov za uspeh v tožbi za plačilo odškodnine zaradi škode, ki jo je tožnik domnevno utrpel zaradi postopkov, ki so tekli, preden je vložil tožbo za plačilo odškodnine.
Tožena stranka se do izjave v izpodbijani odločbi ni opredelila, zaradi česar po naravi stvari ni možen preizkus njene zakonitosti vsaj v zvezi z razlogi, ali je tožnik izkazal okoliščine, ki bi utemeljevale njegovo prošnjo po sedmi alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP (s tem povezano dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno).
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZTuj-2 člen 37a, 37a/1.
upravni spor - aktivna procesna legitimacija - aktivna procesna legitimacija v upravnem sporu - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - delodajalec - zavrženje tožbe
Po določbi prvega odstavka 37.a člena ZTuj-2 lahko prošnjo za izdajo enotnega dovoljenja vloži tujec ali njegov delodajalec. Če prošnjo vloži tujčev delodajalec, lahko opravlja tudi druga dejanja v postopku v skladu s tujčevim pooblastilom, ne more pa se mu vročiti izdanega enotnega dovoljenja. V obravnavani zadevi ni sporno, da je prošnjo za tujca vložila tožeča stranka kot delodajalec. Zgolj s tem dejanjem pa ni pridobila statusa stranke (ali stranskega udeleženca) v upravnem postopku. Delodajalcu je namreč z navedeno zakonsko določbo dana le procesna legitimacija, ki nima podlage v stvarni materialno-pravni legitimaciji (pravici do prebivanja), glede nadaljnjih procesnih dejanj pa lahko delodajalec nastopa le kot pooblaščenec tujca.
ZDavP-2 člen 101, 101/1, 101/7. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 29.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odpis davčnega dolga - dohodkovni kriterij - povprečni mesečni dohodek - premoženjski pogoj - zdravstveno stanje - socialne razmere
V nobeni od davčnih odločb ni presojeno sklicevanje tožnice na invalidnost in s tem na zdravstveno stanje ter na socialne razmere, kar vse je uveljavljala že v svoji vlogi in nato v pritožbi, tozadevni ugovor pa vsebuje tudi tožba. Po drugem odstavku 29. člena Pravilnika o izvajanju ZDavP-2 je namreč davčni organ pred izdajo odločbe o odpisu oziroma delnem odpisu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 dolžan na zahtevo davčnega zavezanca pri odločanju upoštevati tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vodno zemljišče
Iz 1. točke prvega odstavka 153. člena ZON jasno izhaja, da je zavezanec za izvedbo naloženih ukrepov povzročitelj škode oziroma nezakonitega posega v naravno vrednoto, kar pa ni nujno lastnik zadevnega zemljišča.
Upoštevajoč, da gre za inšpekcijsko odločbo, ki terja izvršitev (prostovoljno oziroma prisilno), tudi z odstranitvijo objekta oziroma njegovih delov, in se zanjo zato zahteva absolutna preglednost, določnost in razumljivost izreka, ugotovljene pomanjkljivosti in njihova teža predstavljajo po presoji sodišča bistvene pomanjkljivosti odločbe.
ZKUASP člen 53, 54. ZUS-1 člen 5, 5/4, 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.
kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorskim sorodnih pravic - tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov - status tožnika v upravnem sporu - akt izdan v obliki predpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Če tožnik ni imel zahtevanega procesnega položaja v upravnem postopku, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora po 17. členu ZUS-1. Izpodbijana odločba je bila izdana v upravnem postopku na podlagi spora med strankama, ki sta v tem postopku stranki z interesom, katerih legitimacija kot aktivne in pasivne stranke v tem postopku je utemeljena na ZKUASP, v tem postopku pa bi tožnik lahko sodeloval kot stranski udeleženec v primeru izkazanega interesa kot določa 43. člen ZUP. Zoper odločitev o zavrnitvi sodelovanja v tem postopku bi tožnik lahko vložil tožbo v upravnem sporu, kolikor pa je ni, njegova neaktivnost ne more biti podlaga za izpodbijanje odločbe na drugih temeljih, ki pa v obravnavanem primeru tudi ni ustrezna podlaga (četrti odstavek 5 člena ZUS-1).
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - sprememba koncesijskega akta - pogodba za določen čas - odločitev ustavnega sodišča
ZZDej-K v četrtem odstavku 41. člena določa, da se koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki so bile pred uveljavitvijo ZZDej-K podeljene za nedoločen čas, spremenijo v koncesije za določen čas, in sicer za obdobje 15 let, šteto od uveljavitve tega zakona. Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti z odločbo št. U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K, na katerem temelji izpodbijana odločba, ni v neskladju z Ustavo.
korupcija - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - zaključne ugotovitve KPK - procesne predpostavke - procesne predpostavke za dopustnost tožbe - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke - zavrženje tožbe
Akt, ki ga tožnik izpodbija v obravnavanem upravnem sporu, je toženka odpravila, kar pomeni da so ex tunc prenehali tudi vsi pravni učinki akta, ki se izpodbija v tem upravnem sporu. Tožnik si z obravnavano tožbo, s katero zahteva odpravo izpodbijanega akta, zato ne more (več) izboljšati svojega pravnega položaja, saj je bil izpodbijani akt že odpravljen, zakonitost njegove odprave pa je predmet presoje v drugem upravnem sporu.
ZBPP člen 13, 22, 24. ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - odvzeta poslovna sposobnost - pravica do izjave
Sodišče ocenjuje, da je poseg v pravico do izjave tožnika v upravnem postopku v zvezi z razčiščevanjem pogojev za izjemno brezplačno pravno pomoč sorazmeren.Ob tem je sodišče upoštevalo, da je pravico do izjave v zvezi z izjemno brezplačno pravno pomočjo tožeča stranka uveljavljala prvič šele v sodnem postopku.