Eden od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči je, da ima zadeva izglede za uspeh. Teh izgledov pa tožnica z zahtevo za razveljavitev pogodb, ki jo želi uveljavljati, trenutno nima. Tožnica mora sprožiti inšpekcijski nadzor, vložiti predlog za pregon, prodajalko obvestiti o napaki in od nepremičninskega posrednika pridobiti dokumentacijo. Pred sprožitvijo sodnih postopkov mora torej naprej opraviti dejanja, ki jih je odvetnik izpostavil v svojem mnenju, šele nato pa bo lahko zahtevala sodno varstvo svojih pravic.
Tožniku se je kazen zapora, v zvezi s katero je vložil prošnjo za pogojni odpust, na podlagi katere je bila izdana izpodbijana odločba, že v celoti iztekla. Kar pomeni, da tudi ob morebitnem uspehu s tožbo ter odpravi ali razveljavitvi izpodbijane odločbe sodišče oziroma toženka v ponovnem postopku ne bi mogla sprejeti nove, za tožnika bolj ugodne odločitve, s katero bi se tožnika pogojno odpustilo s prestajanja predmetne zaporne kazni. Glede na navedeno si tožnik s tožbo, kot jo je vložil, ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
dohodnina - odmera dohodnine - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - uveljavljanje olajšave - rok za uveljavljanje olajšave - bistvena kršitev določb postopka
Ni ovire, da bi v obravnavanem primeru davčni organ, kolikor je od tožnikovega delodajalca kot izplačevalca dohodkov delovnega razmerja in plačnika davka, poleg podatkov o dohodkih prejel tudi podatke o tem, da je tožnik že med letom uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane (in za katere družinske člane), to upošteval pri določitvi davčne osnove za dohodnino, v katero so bili vključeni navedeni dohodki.
Relevantne zakonske ureditve v obravnavanem primeru (ob predhodno izpostavljenih nespornih okoliščinah) ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da bi zgolj zaradi pomote oziroma napake pri vnosu v takšno aplikacijo stranka, če napaka ni v njeni sferi, ampak v sferi toženke, izgubila vsakršno možnost uveljaviti zakonsko pravico do pomoči. Kolikor glede na zakonsko ureditev stranka ugovorov v zvezi s takšnimi napakami pri vnosu podatkov v aplikacijo Ajda nima možnosti učinkovito uveljaviti kako drugače, ji je treba omogočiti, da to stori v upravnem postopku, v katerem se odloča o njenem zahtevku za dodelitev pomoči. Na toženki pa je, da v primeru, ko so takšni ugovori utemeljeni, zakon uporabi na način, da stranka pravico do pomoči dejansko lahko uveljavi.
Zgolj to, da prosilec nima osebnega dokumenta po ustaljeni upravno sodni praksi (še) ne zadostuje za izrek ukrepa omejitve gibanja, ampak je ta razlog za omejitev gibanja podan, če obstaja očiten dvom v prosilčevo istovetnost. Dvom v istovetnost tožnika je toženka utemeljila z razlogi, ki jih je sodišče dodatno preverilo z zaslišanjem tožnika na naroku za glavno obravnavo. Tožnik niti ne zanika ampak izrecno prizna, da je dajal različne osebne podatke in zavestno zavajal uradne osebe. V svoji izpovedbi, da so na naroku dne 21. 10. 2021 navedeni (res) pravi osebni podatki, ni bil prepričljiv, zato tudi po presoji sodišča opisane okoliščine vzbujajo očiten dvom v tožnikovo istovetnost.
Pravilna je presoja toženke, da obstaja utemeljen sum, da bo ponovno zapustil Slovenijo, če je iz istega razloga enkrat Slovenijo že zapustil, sedaj pa potrdi, da bo ostal v Sloveniji le, če bo pozitivno odločeno o njegovi prošnji, kar je bil razlog, da je odšel prvič. Povsem logičen je zato zaključek toženke, da obstaja sum, da bo tožnik zapustil Slovenijo pred dokončanjem postopka. Nevarnost pobega je toženka prepričljivo utemeljila tudi s tem, da je tožnik (naslednji dan po vložitvi prve prošnje) že leta 2019 samovoljno zapustil Azilni dom in Slovenijo ter odšel med drugim v Italijo, Francijo, Španijo, Belgijo in preko Nizozemske v Nemčijo in Švico ter bil od tam vrnjen v Slovenijo, kjer je ponovno zaprosil za mednarodno zaščito. Zato ni utemeljen tožbeni očitek, da toženka ni dovolj konkretizirala nevarnosti pobega.
gostinstvo - soglasje za obratovanje gostinskega lokala v podaljšanem delovnem času - upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da si tožnik z izpodbojno tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Z izpodbijano odločbo je bil gostincu potrjen redni obratovalni čas in dano soglasje k podaljšanem obratovalnem času gostinskega lokala v letu 2017. To pomeni, da taka odločba od izteka leta 2017 dalje ni imela več nobenih pravnih učinkov, s prenehanjem pravnih učinkov izpodbojne odločbe pa je prenehala tudi potreba za sodno varstvo v upravnem sporu (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 259/2010 z dne 29. 9. 2010).
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - višina nagrade - zmotna uporaba materialnega prava - povišanje nagrade
Določba drugega odstavka 7. člena OT, ki je relevantna za obravnavano zadevo, ne govori o zvišanju skupne vrednosti storitve za drugo in vsako nadaljnje kaznivo dejanje, ampak predvideva zvišanje skupne vrednosti storitve v predpisanem odstotku za zagovarjanje obdolženca za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje. Po presoji sodišča navedena določba ni relevantna le v primerih, ko gre za nadaljevano kaznivo dejanje, ampak jo je utemeljeno razumeti tako, da se kot drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje šteje dejanje, za katerega so v obtožnici podani elementi, ki ga krajevno in časovno opredeljujejo kot samostojno (tudi izvršitveno) dejanje in ki se ga kot tako (samostojno) tudi dokazuje. Zagovornik obdolženca mora namreč pripraviti obrambo za vsako od (izvršitvenih) dejanj, ki tvorijo kaznivo dejanje; od uspeha te obrambe (za vsako od očitanih dejanj) pa je odvisno, ali bo obdolženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja in tudi kakšna kazen mu bo izrečena.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - pes - ugriz psa - vpis v centralni register psov - nevaren pes
Nevaren pes je poleg psa, ki izpolnjuje pogoje za nevarno žival, tudi pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Za takšnega psa pa velja poseben režim ravnanja.
Tožena stranka v obrazložitvi ne navaja razlogov za svojo odločitev glede neizpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP. Zgolj sklicevanje tožene stranke na drugo upravno zadevo, v kateri naj bi odvetnik pojasnil, kakšne možnosti ima prosilka pri reševanju problematike v zvezi z nakupom stanovanja, po oceni sodišča ne zadostuje minimalnemu standardu obrazložitve iz 214. člena ZUP.
ZBPP člen 46, 46/3, 48. ZUP člen 144, 144/1, 146, 146/4, 214.
brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - skrajšani postopek - kontradiktornost - obrazložitev odločbe
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da za ugotavljanje obveznosti poplačila prejete brezplačne pravne pomoči ni pomembno, ali je upravičenec do brezplačne pravne pomoči v celoti uspel v postopku, saj že iz zakona izhaja, da je dolžan povrniti prejeto brezplačno pravno pomoč tudi, če je samo delno uspel v postopku. Kljub navedenemu pa iz 48. člena ZBPP jasno izhaja, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka.
ZKZ člen 26, 26/7, 27, 27/2, 27/5. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4.
kmetijsko zemljišče - zakup - lastnik - dopis - ni upravni akt - nepristojno sodišče
Posebnost velja v primeru, ko so predmet zakupa nepremičnine, ki so v lasti Republike Slovenije. V takšnem primeru dovoljenje upravne enote pri izbiri zakupnika ni potrebno. S kmetijskimi zemljišči, ki so v lasti Republike Slovenije gospodari Sklad, gospodarjenje pa po izrecni zakonski določbi zajema tudi upravljanje, v okvir katerega sodi oddajanje zemljišč v zakup.
ZUP člen 274. ZUS-1 člen 33, 33/1, 33/1-2, 36, 36/1, 36/1-6.
dovolitev zadrževanja - zahteva za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ugotovitvena tožba - tožbeni predlog - akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico
Pravico do zadrževanja v Republiki Sloveniji podeljuje odločba o dovolitvi zadrževanja le tujcu, ki je v postopku odstranitve, zaradi česar je logično, da o dovolitvi zadrževanja ni mogoče odločati, če je bil tujec že odstranjen. Zato si tožnik, glede na to, da v Republiki Sloveniji ni več v vrnitvenem postopku, po presoji sodišča z odpravo sporne odločbe, izdane v upravnem postopku po nadzorstveni pravici, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Morebitna ugoditev tožbi, odprava izpodbijane odločbe tožene stranke, odprava 2. točke izreka odločbe o dovolitvi zadrževanja po nadzorstveni pravici in dovolitev zadrževanja na podlagi prve in sedme alineje drugega odstavka 73. člena ZTuj-2, glede na navedeno okoliščino namreč ne bi imeli nobenega učinka.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov
V upravnem sporu, ko izpodbijano odločbo predstavlja sklep o davčni izvršbi, sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa 146. člen ZDavP-2 (veljaven izvršilni naslov) ter ali ima sklep o izvršbi sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
ZUS-1 člen 52. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 30, 30/10, 30/11.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - neobrazložena odločba
Ureditev iz določb desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP izhaja iz predpostavke, da mora biti za to, da odvetnik lahko v redu opravlja svoje delo, med prosilcem in odvetnikom vzpostavljen ustrezen odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Ker se za BPP prosilcu zaradi njegovega slabega premoženjskega stanja omogoča pravna pomoč v breme javnih sredstev, se je prosilec dolžan obnašati odgovorno, kar pomeni, da je z odvetnikom, ki mu je dodeljen, dolžan sodelovati tako, da mu odvetnik lahko pomaga v najboljši meri.
Po mnenju sodišča pa (zgolj) dejstvo, da je tožnik po lastni presoji in volji ter mimo strokovne presoje stranke z interesom, kot njegove odvetnice v pravdni zadevi III P 2885/2015, vložil določena pravna sredstva, samo po sebi, brez morebitnih drugih razlogov na strani upravičenca, ne more biti razlog za razrešitev odvetnika na tožnikovi strani na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, ki za prosilca, prinaša daljnosežne negativne posledice. Ob tem sodišče ugotavlja, da je tožniku njegova pooblaščenka (stranka z interesom v tem upravnem sporu) sama v konkretni zadevi navedla, da lahko vloži pritožbo, kar izhaja iz njenega elektronskega sporočila, poslanega tožniku 19. 2. 2021, ki se nahaja v upravnem spisu zadeve.
Izpodbijani sklep ni bil ustrezno obrazložen. V njem bi moralo biti jasno navedeno za kakšne vrste objekt gre, kakor tudi materialno pravna podlaga, zaradi katere je tožena stranka tožeči stranki ponovno naložila plačilo denarne kazni oziroma navedbe, zakaj se ni odločila za kak drug ukrep glede na neuspešnost predhodno izrečenih.
ZJP člen 106b. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (2011) člen 4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ocenjevanje vloge - sestava strokovne komisije - strokovna komisija
Podatki o ocenjevalcih vloge morajo biti za stranke javni in dostopni. Stranke morajo imeti možnost, da se z njimi seznanijo in preverijo, ali je organ, ki je v postopku odločal, spoštoval določbe, ki določajo formalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ocenjevalci. Če je na strokovnost ocenjevalca še mogoče sklepati iz njegovih navedb na ocenjevalnem listu, pa se o objektivnosti in nepristranskosti ni mogoče prepričati drugače, kot da se izve, kdo je ocenjevalec. Le tako ima stranka možnost, da preveri, ali morda ne obstajajo okoliščine, ki kažejo na dvom o nepristranskosti in objektivnosti ocenjevalca.
Tožena stranka mora že zaradi načela enakega obravnavanja oziroma načela transparentnosti prijaviteljem omogočiti, da preverijo in se prepričajo, da je njihovo vlogo res ocenjevala strokovno usposobljena oseba, ter da je svojo oceno podala objektivno in nepristransko.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - učinkovito primarno sodno varstvo - nezakonito delo policije - kumulacija zahtevkov - zavrženje tožbe - razdružitev postopka - motenje posesti - posestno varstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Prva toženka je sicer (mestna) občina in kot taka v skladu s 1. členom ZUS-1 lahko nastopa kot tožena stranka v upravnem sporu, vendar le, kot pojasnjeno, če izpodbijani akt oziroma dejanje predstavlja oblastno ravnanje. Zgolj ugotovitev, da je toženka lokalna skupnost, torej še ne pomeni, da (vsako) njeno delovanje do drugih subjektov pomeni oblastno delovanje. Sporna dejanja toženke po presoji sodišča predstavljajo način upravljanja z njenim lastnim premoženjem in da takšna dejanja niso oblastna ravnanja, temveč ravnanje stranke kot vsakega drugega lastnika. Sodno varstvo v upravnem sporu zato ni dopustno.
Tožniki ne morejo doseči sodnega varstva v upravnem sporu zgolj zato, ker zaradi dejanskih okoliščin primera posestno varstvo morebiti ne bi bilo več smiselno niti mogoče.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - rubež pokojnine - dedovanje - sklep o dedovanju - oporoka - solidarna obveznost dedičev
Ob jasni zakonski določbi iz 48. člena ZDavP-2, po kateri univerzalni pravni naslednik v celoti prevzame davčne obveznosti in terjatve iz naslova davkov pravnega prednika, vsak dedič pa odgovarja za obveznosti zapustnika z vsem svojim premoženjem, je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - izvršilni naslov - vsebinska sprememba izreka
Iz najnovejše sodne prakse izhaja, da je upravni spor zoper sklepe o dovolitvi izvršbe dovoljen, in da mora upravno sodišče ob presoji procesnih predpostavk za tožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe ugotoviti konkretne okoliščine sporne zadeve (po uradni dolžnosti), predvsem glede ugovora neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe; ugovora že izpolnjene obveznosti, ki je bila naložena z izvršilnim naslovom; ugovorov, ki se nanašajo na način izvršbe ter ugovora, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen.