podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - sprememba pogodbe - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - odločbe Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je, kot je ugotovilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo RS. Skladno s tretjim odstavkom 1. člena ZUstS so odločbe ustavnega sodišča obvezne. Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo spoznalo za pravilno in zakonito.
ZUP člen 13, 13/3, 179, 180, 180a, 180a/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - pritožba v upravnem postopku - prepozna tožba
Ker ZUP ne ureja instituta razveljavitve že obstoječega potrdila (v konkretnem primeru razveljavitve klavzule o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti), tudi izrecno ne določa, da je zoper odločitev ministrstva dovoljena pritožba. To logično pomeni, da tožnik pritožbe v obravnavni zadevi nima.
nadomestilo plače - izdaja novega upravnega akta - procesne predpostavke za upravni spor - izboljšanje pravnega položaja - pravni interes
Procesna predpostavka izkazanega pravnega interesa v tem upravnem sporu ni izpolnjena. Iz podatkov predloženega upravnega spisa namreč izhaja, da je tožena stranka z izdajo sklepa nadomestila izpodbijani sklep in z njim v celoti ugodila zahtevku tožeče stranke, tako da je: tožeči stranki priznala pravico do izplačila nadomestila plač vsem štirim zaposlenim na začasnem čakanju na delo pri tožeči stranki. Ker je tožena stranka v celoti ugodila zahtevku tožeče stranke, si ta s tožbo svojega položaja ne more izboljšati, zato je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZCes-1 člen 78c, 118, 118/1, 118/1-6. URS člen 155.
inšpekcijski ukrep - oglaševanje na območju državnih cest - objekt za obveščanje in oglaševanje - izdaja soglasja - odstranitev objekta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje upravljalca javne ceste - prepoved retroaktivne uporabe zakona
Sodišče ugotavlja, da ZCes-1 nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v prostor varovalnega pasu državne ceste. Inšpektor za ceste bi lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje, če bi ZCes-1 tudi za te, ki so bile (zakonito) postavljene pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja iz 78. člena ZCes-1 v zato določenem prehodnem obdobju. V zakonu pa takih določb ni.
Torej glede na uvod in izrek odločbe prvostopenjski organ ni imel podlage, da ugotavlja, ali je bilo soglasje po prej veljavnem ZJC pridobljeno oziroma ali je bilo tako soglasje izdano v ustrezni obliki.
ZZUOOP člen 68, 74, 74/4. ZUS-1 člen 17, 17/5, 31, 31/2.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - dodelitev subvencije - subvencija - aktivna politika zaposlovanja - vključitev v program aktivne politike zaposlovanja - pasivna legitimacija - poprava tožbe
Pravila ZPP glede subjektivne spremembe tožbe v upravnem sporu ne pridejo v poštev in sodišče nima pravne podlage, da bi tožbo iz tega razloga zavrglo. Tožeča stranka je namreč tožbi predložila izpodbijani sklep, iz katerega je jasno razvidno, kdo ga je izdal, pri čemer je treba tudi upoštevati, da je v petem odstavku 17. člena ZUS-1 jasno določeno, kdo je lahko tožena stranka, zaradi česar sodišče ne more zaključiti, da tožba ne vsebuje navedbe tožene stranke ali pa da bi bila ta napačno navedena, kar bi v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZUS-1 onemogočalo obravnavanje zadeve in narekovalo zavrženje tožbe.
Zgolj pogodbena obveza do Zavoda RS za zaposlovanje, da bo delodajalec ohranil delovno mesto, delodajalcu ne preprečuje, da bi delavcu kljub temu odpovedal pogodbo o zaposlitvi, tudi iz poslovnega razloga zaradi posledic epidemije. Iz tega razloga ni utemeljeno stališče, da sta si namena obeh pomoči (tj. povračilo nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju zaradi posledic epidemije in aktivne politike zaposlovanja) izključujoča.
odmera davka v posebnih primerih - tožba zaradi molka organa - molk drugostopenjskega organa - po vložitvi tožbe izdana odločba - ugoditev pritožbi - odprava odločbe - pravni interes
Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe imela pravni interes za tožbo, saj o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo še ni bilo odločeno, skladno z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1 pa je mogoče v tem primeru sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Tekom upravnega spora je drugostopenjski organ o pritožbi odločil z odločbo, s katero je bilo pritožbi ugodeno, odločba, ki se izpodbija s tožbo, je bila odpravljena in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. To pa pomeni, da je bila prvostopenjska odločba odpravljena in tožeča stranka ne more več doseči njene odprave, torej tak zahtevek ne more biti v njenem pravnem interesu.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - pogoj vzajemnosti - državljanstvo - hrvaški državljan - vračanje podržavljenega premoženja - napačna uporaba materialnega prava - obrazložitev odločbe
Za ugotovitev vzajemnosti ne zadostuje ugotovitev, da imajo slovenski državljan v tuji državi (načelno) pravico do vrnitve podržavljenega premoženja, pač pa je potrebno pri presoji vzajemnosti upoštevati tudi morebitne omejitve te pravice oziroma vsebinsko primerjati pogoje za vračanje podržavljenega premoženja. Zgolj okoliščina, da naj bi iz navedenih spornih odločb izhajalo, da so bili slovenski državljani v nekaterih primerih upravičeni do vrnitve podržavljenega premoženja, ne zadostuje za ugotovitev obstoja dejanske vzajemnosti v skladu s tretjim odstavkom 9. člena ZDen, saj je pri presoji te, kot že navedeno, potrebno upoštevati tudi omejitve in pogoje iz ZON, v zvezi s katerimi iz sodb in odločb hrvaških sodišč relevantne okoliščine za presojo ne izhajajo in do katerih se toženka tudi sicer ni opredelila. Zgolj ugotovitev, da imajo slovenski državljani v Republiki Hrvaški (načelno) pravico do vrnitve podržavljenega premoženja, kot že pojasnjeno ne zadostuje. Za presojo, ali med državama obstoji zahtevana vzajemnost, je namreč pomembno, ali bi potencialni slovenski upravičenci v Republiki Hrvaški lahko uspeli s takšnimi zahtevki, kot jih je mogoče uveljavljati po določbah ZDen (in kot se uveljavljajo v predmetni zadevi), in sicer tako z vidika kroga upravičencev, premoženja, ki je predmet denacionalizacije, kot tudi vrednosti premoženja oziroma višine nadomestila.
Da bi bilo mogoče obravnavano odločbo preizkusiti, bi morala toženka navesti dejanske razloge za dodeljeno število točk po posameznih kriterijih, ne pa zgolj v obliki vezanega besedila, s katerim je podana praktično ena in ista vsebina kot v preglednici s številom točk. Navedeno besedilo ni niti vsebinsko niti strokovno preverljivo. Z enakim besedilom bi bilo mogoče obrazložiti tudi drugačno število dodeljenih točk. Kot utemeljeno navaja tožnik, iz obrazložitve ne izhaja neposredna povezava med kvalitetami projekta, ki jih je ugotovila strokovna komisija, in številom dodeljenih točk. Zato sodišče tako pomanjkljive obrazložitve ne more šteti kot zadostno v smislu vsaj minimalne navedbe razumnih razlogov, ki bi omogočali preizkus zakonitosti.
Po 214. členu ZUP obrazložitev odločbe obsega razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Toženka je v zvezi z izpolnjevanjem pogoja poravnanih zapadlih finančnih obveznosti navedla le, da tožnica tega pogoja ne izpolnjuje, ni pa obrazložila, na podlagi katerih dejstev in dokazov je to ugotovila.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - podružnica - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
V obravnavanem primeru se v izpodbijani odločbi navaja, da je napačna uporaba materialnega prava posledica napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar pomeni, da je kršitev, ki se ugotavlja v zvezi s prvostopenjsko odločbo, v resnici dejanske in ne materialnopravne narave. Torej po presoji sodišča ni izpolnjen zakonsko predpisani pogoj za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici iz drugega odstavka 274. člena ZUP, v zvezi s čimer sodišče tožnici pritrjuje tudi glede nedoslednosti v izpodbijani odločbi, tj. da je v izreku govora o odpravi, medtem ko cit. določilo ZUP daje možnost za razveljavitev.
koncesije - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - sprememba koncesijskega akta - pogodba za določen čas - odločitev ustavnega sodišča
ZZDej-K v četrtem odstavku 41. člena določa, da se koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki so bile pred uveljavitvijo ZZDej-K podeljene za nedoločen čas, spremenijo v koncesije za določen čas, in sicer za obdobje 15 let, šteto od uveljavitve tega zakona. Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti z odločbo št. U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 202 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K, na katerem temelji izpodbijana odločitev, ni v neskladju z Ustavo.
Javni razpis je v zvezi z bonitetno oceno in finančnimi kazalniki jasno določil, da so za oceno posameznega vlagatelja relevantni podatki iz letnega poročila za leto 2019. Do univerzalnega pravnega nasledstva med prenesenim podjetjem in tožnico je prišlo s sklenitvijo pogodbe o prenosu podjetja na prevzemno družbo dne 26. 6. 2020, torej po koncu leta 2019. Morebitni pozitivni učinki pripojitve na finančno stanje tožnice so posledično nastopili šele po letu 2019, ki je relevantno obdobje za oceno tožničine vloge za pridobitev kredita.
ZVO-1 člen 40, 40/1, 40/2, 40/3, 40/7. Uredba o merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje (2009) člen 2, 3. ZUP člen 214.
celovita presoja vplivov na okolje - odločba o obveznosti izvedbe postopka celovite presoje vplivov na okolje - mnenje organa - obrazložitev upravne odločbe
Tožena stranka je pridobila mnenja od ministrstev in organizacij o verjetnosti pomembnejših vplivov planov na okolje z vidika njihove pristojnosti, vendar svoje ocene o potrebnosti celovite presoje vplivov na okolje ni oprla na ta mnenja, ravno obratno, ocenila je, da je celovita presoja vplivov na okolje potrebna. Njena ocena je torej v nasprotju s posameznimi mnenji presoje vplivov na okolje s strani pristojnih organizacij in ministrstev. Takšna ocena je dopustna, mora pa biti oprta na zakonsko pooblastilo in mora upoštevati merila, kar mora biti obrazloženo.
verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
RS z ZNISESČP za namen izvršitve sodbe v zadevi Ališić prevzema izpolnitev tistih obveznosti B. do njenih upnikov (imetnikov deviznih vlog pri Glavnih podružnicah ... in ...), ki v času uveljavitve zakona še niso poravnane. Kadar je pred uveljavitvijo ZNISESČP prišlo do prenosa sredstev z računov pri B. na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikat), ne gre več za devizno vlogo pri B. oziroma (njeni) Glavni podružnici ... in torej upnik nima več terjatve do B. in B. nima obveznosti, da jo izplača. Zakon namreč izrecno izključuje obveznosti RS za poplačilo tistih deviznih vlog imetnikov pri B. oziroma Glavni podružnici ... (in ...), ki so bile na podlagi predpisov držav, v katerih so delovale te podružnice, prenesene na drugo osebo ali druge račune.
državna pomoč - električna energija - dodelitev podpore električni energiji - deklaracija - prenehanje - vložitev vloge - pravica do izjave
Tožnica izpodbija odločitev toženke, da ni podala vloge za izdajo nove deklaracije za obravnavano proizvodno napravo pred potekom njene veljavnosti. Zatrjuje, da je vlogo podala 24. 10. 2017 oziroma ponovno 12. 6. 2018. Gre za relevantno okoliščino, od katere je odvisna odločitev, ki pa je toženka tudi v ponovljenem postopku ni ugotavljala, kljub napotkom sodišča. Tako je v ponovljenem postopku zgolj navedla pravno podlago za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, pri čemer pa je prezrla, da je sporno relevantno vprašanje, to je ali je tožnica podala vlogo za izdajo nove deklaracije za predmetno proizvodno napravo 24. 12. 2017 oziroma 12. 6. 2018 oziroma pred potekom veljavnosti deklaracije za predmetno proizvodno napravo. Glede teh okoliščin bi bilo potrebno izvesti ugotovitveni postopek in bilo potrebno zaslišanje tožnice za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi oziroma izvesti druge dokaze, s katerimi bi se navedene trditve potrdile oziroma zavrnile.
Ker tožnik ni vložil popolne vloge, na podlagi katere bi tožena stranka kot pristojni organ lahko po vsebini odločala o njegovi zahtevi, je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je tudi izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen.
COVID-19 - varstvo pred nalezljivimi boleznimi - pogoji za priznanje pravice - visoko šolstvo - javno veljavni študijski program - visokošolski strokovni študijski program
Javna veljavnost študijskega programa je definirana v ZVis. Ta v četrtem odstavku 32. člena določa, da z akreditacijo pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu študijski programi postanejo javnoveljavni. Pod pogoji, določenimi v osmem in devetem odstavku istega člena, so javnoveljavni tudi študijski programi, akreditirani v državah članicah Evropske unije ali drugih državah, ki jih izvaja mednarodna zveza univerz iz drugega odstavka 10.a člena tega zakona (t.j. mednarodna zveza univerz s sedežem v Republiki Sloveniji), če imajo njihove diplome v državi akreditacije naravo javne listine, dajejo v tej državi javnoveljavno stopnjo izobrazbe ter javnoveljavni naslov in jih v državi akreditacije izvajajo akreditirane organizacije.
Tudi kolikor se je organ na delno arbitražno odločbo z dne 24. 2. 2017 oziroma njeno obrazložitev oprl iz razloga ugotovitve dejstva, da je toženka tožniku že v celoti povrnila plačan komunalni prispevek, pa takšnega dejanskega zaključka iz nje ni mogel razbrati. Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije namreč tožnikovega zahtevka za vračilo (dela) komunalnega prispevka ni zavrnila iz razloga, ker bi mu bil že dejansko povrnjen, ampak, ker – po pravilih o neupravičeni obogatitvi, na podlagi katerih je presojala spor iz pogodbenega javno-zasebnega partnerstva – ta strošek za toženko ni bil (več) koristen; kot to izhaja iz 107. točke obrazložitve delne arbitražne odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne zadostuje izpolnjevanje finančnega pogoja, temveč mora toženka presoditi tudi izpolnjevanje objektivnega kriterija v smislu 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Takšna zakonska ureditev sledi namenu BPP (glej 1. člen ZBPP), ki ni v tem, da bi se BPP dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec očitno nima verjetnih izgledov za uspeh. Tožnica v upravnem sporu ni pojasnila, da in zakaj naj bi bila presoja toženke v izpodbijani odločbi nepravilna, ampak je tudi v tem sodnem postopku obširno opisovala svoje zdravstveno stanje ter različne zdravstvene preglede in preiskave, zatrjevala je, da jo ves čas vsi zdravniki napačno zdravijo, in tukajšnjemu sodišču, kot je razvidno iz predhodne obrazložitve, predložila številne izvide, s katerimi se ne strinja, in druge listine, ki se neposredno ali posredno navezujejo na njeno zdravstveno stanje.
priča - zaslišanje priče - denarno kaznovanje priče - opravičilo izostanka - pisno vabilo - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Eden od pogojev za izrek denarne kazni je, da je bila priča pravilno vabljena, kar pa po sodni presoji ne velja za obravnavani primer. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč med drugim izhaja, da je bila tožnici izrečena denarna kazen, ker se 8. 8. 2018, niti kasneje, ni udeležila zaslišanja, na katerega je bila vabljena kot priča, pri čemer se je davčni organ s tožnico za uro in datum zaslišanja dne 8. 8. 2018 dogovoril na način, da jo je poklical na njeno službeno telefonsko številko. Na enak način, torej telefonsko, je davčni organ o zaslišanju obvestil tudi pooblaščenca. Vse navedeno po sodni presoji pomeni, da tožnica na zaslišanje ni bila pravilno povabljena s pisnim vabilom, kot to določa tretji odstavek 70. člena ZUP.