omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predlog za postavitev predhodnega vprašanja sodišču evropske unije - nadaljevanje postopka - pravni interes za upravni spor - samovoljna zapustitev azilnega doma
Člen 8(3), prvi pododstavek, točka (d) Recepcijske direktive II je treba razlagati tako, da je to, da je prosilec za mednarodno zaščito že imel priložnost začeti azilni postopek, objektivno merilo v smislu te določbe.
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj je Azilni dom samovoljno zapustil 19. 3. 2021 in se vanj ni vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe, kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR. Pri tem lahko davčni organ bodisi zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja bodisi zavezancu za davek z začasnim sklepom za zavarovanje omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Med drugim lahko v skladu z 2. točko prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 dolžniku zavezanca za davek prepove izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega ter zavezancu za davek prepove, sprejeti poplačilo terjatve, kot je bilo to z izpodbijanim sklepom storjeno v konkretnem primeru.
Tudi po presoji sodišča je bilo v postopku odločanja o vračilu plačanega komunalnega prispevka na podlagi desetega odstavka 79. člena ZPNačrt, ki je predmet obnove, treba odgovoriti na vprašanje, ali je gradbeno dovoljenje s 16. 2. 2009 prenehalo veljati. Ker je organ v postopku, ki je sedaj predmet obnove, ugotovil, da je to prenehalo veljati, je skladno z desetim odstavkom 79. člena ZPNačrt že plačani komunalni prispevek vrnil (takratnemu) investitorju, tj. družbi A., d. o. o. S tem, ko je Upravna enota Vrhnika v nadaljevanju izdala odločbo št. 351-181/2016-52 s 26. 10. 2018 o spremembi tega gradbenega dovoljenja, v kateri je hkrati ugotovila, da je navedeno gradbeno dovoljenje s 16. 2. 2009 še vedno veljavno, pa je kot pristojni organ predhodno vprašanje, tj. veljavnost navedenega gradbenega dovoljenja, na katerega je organ tudi sam oprl odločbo, izdano v postopku vračila že plačanega komunalnega prispevka, rešila drugače. Iz tega razloga je po presoji sodišča pravilna odločitev organa o obnovi postopka vračila komunalnega prispevka po uradni dolžnosti.
To, da prosilec nima osebnega dokumenta, po ustaljeni sodni praksi ne zadostuje za omejitev gibanja, ampak je ta razlog za omejitev gibanja podan, če obstaja očiten dvom v njegovo istovetnost.
Pogoj za omejitev gibanja na podlagi četrte alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni uvedba kazenskega postopka ali izdana mednarodna tiralica, ampak gre v okviru postopka mednarodne zaščite za to, da se tožniku omeji gibanje (tudi) zaradi preprečitve ogrožanja varnosti države ali ustavne ureditve Republike Slovenije.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 37, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. ZUP člen 214, 214/1.
tujec - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - odločba o prekršku - prepoved vstopa v državo - bistvena kršitev določb postopka
Po mnenju sodišča je na podlagi podatkov o storjenih prekrških tožena stranka utemeljeno zaključila, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, na drugačno odločitev pa tudi ne more vplivati dosedanje tožnikovo pridobivanje dovoljenj za prebivanje in delo, saj se izpolnjevanje pogojev presoja ob vsaki vlogi na podlagi takrat obstoječih okoliščin. Sodišče, ki se v tem delu pridružuje obrazložitvi tožene stranke in je zato ne ponavlja, le še dodaja, da ne gre prezreti, da je tožnik storil prekrške z različnih področij (varnost cestnega prometa, prijava bivališča, dovoljeni čas zadrževanja v državi, javni red in mir), kar kaže vsaj na malomarnost pri spoštovanju veljavnih predpisov in s tem dodatni razlog za domnevo, da se tudi v bodoče ne bo podrejal pravnemu redu v Republiki Sloveniji.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - dejansko življenje - družina - šolanje - dejansko nebivanje v Sloveniji
Termin "v Republiki Sloveniji tudi dejansko živela" pomeni življenje na območju Slovenije z vsemi atributi, ki ga sestavljajo, in zajema tako profesionalno oziroma poklicno življenje, obveznosti in ugodnosti, kot tudi mrežo odnosov, ki sestavljajo družinske in druge zasebne vezi. Življenje tvori paleta osebnih, družinskih, socialnih, kulturnih, ekonomskih in drugih odnosov, vse to pa predstavlja dejansko življenje posameznika.
ZMed člen 45, 45/1, 45/2, 45/10. ZDIJZ člen 1, 1/1, 6, 6/1, 6/1-3, 27, 27/3. ZVOP-1 člen 4, 6.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacije - test javnega interesa - osebni podatki - seznanitev s podatki - mediji - objava osebnih podatkov v medijih
V konkretnem primeru je kot bistveno okoliščino treba upoštevati dejstvo, da je za informacijo o legalizaciji tožnikove gradnje, ki je osebni podatek (tožnika je mogoče posredno identificirati na podlagi podatkov o lastništvu), kar pomeni, da je razkritje tega podatka dopustno le, kolikor je javni interes za njegovo razkritje močnejši od interesa za njegovo varovanje, zaprosil medij, ki ima dolžnost posredovati informacije v vseh zadevah, ki zadevajo javnost. Taka vloga medijev, ki izhaja iz ustavne pravice do svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS, pa ni neomejena, pač pa omejena s pravicami drugih, tudi s pravico do zasebnosti.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - račun - sestavine računa - opravljene storitve - zasebna raba - povezano delovanje - dokazovanje
Davčni organ je tožniku dodatno odmeril DDV, ker je ugotovil, da tožnik nima ustreznih oziroma popolnih računov v smislu 82. člena ZDDV-1.
O zatrjevani storitvi komuniciranja s partnerji je tožnik predloži dve el. sporoči iz katerih izhaja le dopisovanje med M.M. in F.F.; iz teh dokumentov torej ne izhajata obseg in vrsta storitev, ki naj bi bile zaračunane s spornim računom in ki so bile na računu opisane kot „izvedba skrbnega pregleda in priprava končnega poročila“. Izhajajo pa te storitve po presoji sodišča iz nadaljnjih dokumentov, predloženih v zvezi z nalogo priprava poročil in analiz. V tem delu tožnik predloži obsežno elektronsko korespondenco iz katere izhaja, da je M.M. očitno pregledoval dokumente v data roomu v okviru skrbnega pregleda, da je identificiral, kaj bi bilo še dodatno treba pridobiti od podatkov, da je pripravil osnutke el. sporočil za turškega naročnika in svetovalce na prodajni strani, da je pripravil osnutek poročila o skrbnem pregledu, itd. navedeno listine kažejo na obseg in vrsto storitev, ki so skladne z opisom storitev na spronem računu. Zato po presoji sodišča ni mogoče slediti davčnemu organu, da po tem računu niso izpolnjeni pogoji za odbitek po 6. točki 82. člena ZDDV-1.
davek na dodano vrednost (DDV) - nadzor blagajniškega poslovanja - vodenje poslovnih knjig - vodenje evidence - zaloge - nesorazmerje med prihodki in odhodki
Podatki popisa zalog pijač, ki so ga opravili inšpektorji, nesporno odstopajo od podatkov, ki jih vsebujejo izpisi o stanju zalog, ki jih je naknadno predložil zakoniti zastopnik tožeče stranke. Tožeča stranka je v postopku nadzora pojasnjevala, kje bi lahko bil vzrok za ugotovljene razlike, vendar tega, čeprav pozvana k predložitvi ustreznih dokazil, ni dokazala.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - pravno svetovanje - pritožba - pavšalne navedbe
Tožnika s pritožbo nimata verjetnih izgledov za uspeh in da torej pritožbe ni razumno vlagati, kar pomeni, da ni izpolnjen vsebinski oziroma objektivni pogoj za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - načelo zaslišanja stranke v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja - pravica do izjave
Tožena stranka tožniku ni dala možnosti, da bi se lahko pred izdajo izpodbijane odločbe izrekel o pomembnih dejstvih za odločitev.
Iz tožbenih navedb v povezavi z navedenimi štirimi tožbenimi ugovori ne izhaja, da bi bili ti ugovori očitno neutemeljeni. Poleg tega, ko državni organ v enem letu po zaključku postopka naloži stranki vrnitev denarnega zneska v višini 1083,33 EUR iz naslova izplačane brezplačne pravne pomoči, mora tak zavezanec dobiti možnosta, da se pred izdajo upravne odločbe o naložitvi omenjene obveznosti izjasni o predmetni obveznosti. Zato je bila omejitev pravice do izjave v konkretnem primeru v neskladju z načelom sorazmernosti.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim dopisom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, temveč je po vsebini zgolj spremni dopis, ki ga je tožena stranka poslala tožniku ob vročanju sodbe Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. ZSV ....
Prav tako ni upravni akt tudi sodba Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. ZSV .... Navedena sodba sodišča ni izdana v okviru izvrševanja pravne funkcije, temveč gre za odločitev sodne veje oblasti.
upravni spor - zahtevek na plačilo odškodnine - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V upravnem sporu po drugem odstavku 7. člena ZUS-1 lahko tožnik zahteva tudi vrnitev stvari ali povračilo škode, ki mu je nastala z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta, vendar pa tožnik tega zahtevka ne more uspešno uveljavljati samostojno, temveč ga lahko uveljavlja le kot adhezijski zahtevek v upravnem sporu o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, kadar sodišče s sodbo v glavni stvari odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi v upravnem sporu polne jurisdikcije. Ker v obravnavani zadevi tožnici tudi po pozivu sodišča nista navedli nobenega akta, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, sodišče po določbah ZUS-1 ni imelo podlage za odločanje o zahtevani odškodnini.
ZUP člen 67, 67/1, 68, 68/5. ZIUOOPE člen 12, 12/1, 16. ZIUPDV člen 38, 38/1.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - pravočasnost vloge - tek roka - instrukcijski rok - prekluzivni rok - nepopolna vloga
Toženec bi moral prejeto obvestilo o spremembi odredb za začasno delo s skrajšanim delovnim časom skupaj s prejetimi odredbami šteti za (nepopolno oziroma nerazumljivo) vlogo po ZUP. Ta namreč opredelitve vloge ne podaja, določa pa, da so z vlogami mišljene zahteve, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe oziroma organizacije obračajo na organe (prvi odstavek 63. člena ZUP).
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - pravica do odbitka vstopnega DDV - račun
Drugače izhaja iz ugotovitev davčnega organa, ki za vsak posamezen račun podrobno navaja, v čem je pomanjkljiv kot listina in nato analizira še vse ostale okoliščine v zvezi z njegovo izdajo oziroma prejemom ter zaračunanimi storitvami. Pri tem ugotavlja, da so računi nepopolni, ostala dokumentacija pa prirejena oziroma naknadno sestavljena za namene DIN in obenem neustrezna. Na podlagi takšnih ugotovitev davčni organ zaključi, da ni dokazil o tem, da so bile zaračunane storitve dejansko opravljene in tudi ne, da so bile uporabljene pri opravljanju dejavnosti tožeče stranke, ter zato odbitka vstopnega DDV po teh računih tožeči stranki ne prizna.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniške storitve - obrazložitev odločbe
Izpodbijani sklep ne vsebuje nikakršne obrazložitve glede odločitve tožene stranke, da tožnikov zahtevek v delu, ki presega 436,64 EUR, zavrne. Sklepa tako v zavrnilnem delu ni mogoče preizkusiti, kar v skladu s 7. točko 2. odstavka 237. člena ZUP predstavlja bistveno kršitev določb upravnega postopka.
davek od dohodka iz premoženja - osebni stečaj - aktivna legitimacija - pritožba - zavrženje pritožbe
Z začetkom postopka osebnega stečaja preneha legitimacija tožnika v upravnih postopkih, kot to določa 245. člen ZFPPIPP. Vsa pooblastila, tudi za zastopanje v upravnem postopku, v skladu z določbo 97. člena ZFPPIPP pridobi stečajni upravitelj. Na podlagi 386. člena ZFPPIPP stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika tudi pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stečajno maso. To velja tako za razpolaganja, ki povečujejo stečajno maso, kot tudi za razpolaganja, ki zmanjšujejo stečajno maso. Na navedeni pravni podlagi je davčni organ po presoji sodišča pravilno ugotovil, da tožnik ni aktivno legitimiran za vložitev pritožbe zoper odmerno odločbo.
izročitev - izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - soglasje za izročitev tujega državljana v kazenskem postopku - vezanost na odločitev kazenskega sodišča
Za ugotavljanje okoliščin, ali obstaja verjetnost, da bi bil tujec v državi prosilki mučen ali da bi se z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo, skladno s 14. točko prvega odstavka 522. člena ZKP v zvezi z 528. členom ZKP, sta pristojni kazenski sodišči in minister za pravosodje ne more posegati v okoliščine, ki jih je že ugotavljalo kazensko sodišče in katerega odločitve so pravnomočne, saj za to ni pristojno. Republika Slovenija - Ministrstvo za pravosodje RS je po 530. členu ZKP pristojna le, da ugotovi ali je tožniku (tj. tujcu, katerega izročitev se zahteva) priznana mednarodna zaščita ali gre za vojaško kaznivo dejanje ali politično kaznivo dejanje in da je bil pred tem izveden sodni postopek v okviru kazenskih sodišč.
Tožnik ugovorov, ki se nanašajo na izpolnjevanje samih pogojev za izročitev, v upravnem delu postopka izročitve in zato v tem upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost odločitve ministra za pravosodje, ne more več uspešno uveljavljati.
COVID-19 - varstvo pred nalezljivimi boleznimi - kmetijstvo - pogoji za priznanje pravice - odločba - obrazložitev
Niti iz prvostopenjske niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, na kakšni materialnopravni podlagi temelji stališče tožene stranke, da je mogoče pogoj iz petega odstavka 74. člena ZIUZEOP izpolniti s podajo ''Izjava o vračilu MTD in oproščenih plačil prispevkov'' na FURS.
dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice / poletno poslovanje - nujna zadeva - prednostna zadeva
ZInfP v četrtem odstavku 10. člena določa, da so postopki v upravnem sporu zoper odločbo ali sklep, ki ju izda informacijski pooblaščenec, po tem zakonu nujni in prednostni. Navedeno pomeni, da je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zaradi česar je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času sodnih počitnic.